Uspelo nam je pridobiti zaupni interni zapisnik Banke Slovenije o opravljenem pregledu poslovanja v NLB v letu 2013, za katerega je Banka Slovenije izdala poročilo maja 2014. Posvetili so se predvsem hčerinski firmi NLB v Frankfurtu – LHB, ki je veljala za servis tajkunov.
Konec leta 2012 je izgubarska LHB vrnila bančno licenco, pregled njenega poslovanja za leta 2007, 2008 in 2009 pa je pokazal več nepravilnosti. Strateška usmeritev LHB Frankfurt je bila v tistih letih financiranje gradbenih projektov na Hrvaškem.
Vrednost zemljišč je bila tedaj precenjena, strateška usmeritev pa je, kot piše v poročilu BS, visoko tvegana in napačna. »Posebej sporno je bilo financiranje nakupa zemljišč, pri čemer še niso bila pridobljena vsa potrebna dovoljenja za gradnjo oziroma so bili odprti sodni spori.«
Kot so zapisali pri BS, iz pregledanih poslov izhaja, da so se nekatere opravljali po enakem vzorcu: preprodaja nepremičnin po gospodarskih družbah (v izogib plačilu davkov) s financiranjem nakupa poslovnih deležev družb, ki so v svojih bilancah imele te nepremičnine.
V procesu preprodaj družb so se vrednosti teh nepremičnin bistveno povečale, razliko v ceni pa je plačala banka, ki je posle financirala. »Ugotovljen je tudi primer, kjer je prišlo do netransparentnega prenosa naložbe iz NLB Leasing Ljubljana na LHB banko, hkrati pa se je tveganje, ki ga je Skupina NLB prevzela s to naložbo, še povečalo. Zaradi navedenega sumimo, da gre za oškodovanje banke (primer Vile Rudine, d. o. o. – posel je injiciral član nadzornega sveta LHB banke Alojz Jamnik)«.
Pri poslih so ugotovili pomanjkljivosti in kršitve internih aktov glede ročnosti kreditov. Nepojasnjena so bila naraščanja stroškovnih vrednosti projektov v času prodaje deležev v podjetjih (primer Tutus gradnje, d. o. o.), nepopolne so bile bonitetne ocene, pomanjkljiva spremljava namenske rabe kredita (primer Abia, d. o. o.).
V primeru Makro 5, d. o. o. so bile v zavarovanje prejete nepremičnine, pri katerih so bili zemljiškoknjižni spori, pri Mizarstvu Božičnik, s. p., so bili kreditirani posli na podlagi napihnjenih prognoz nadaljnjega poslovanja.
Kot odgovorne osebe, ki so odobrile te in druge sporne naložbe, so pri BS navedli predsednika uprave LHB Borisa Zakrajška in člana uprave Davorja Juraka. Glede posla s firmo Vile Rudine so kot odgovorna izpostavili predsednika uprave LHB Matjaža Jevniška (ta je sredi leta 2008 nasledil Zakrajška na čelu banke) in Davorja Juraka.
Pri poslu s firmo Tutus gradnje, d. o. o., sta kreditni predlog podpisala Erwin Kumalič in Heinz Truskaller (LHB Trade), odobrila pa ga je uprava LHB – Jevnišek in Jurak. Dodali so, da je to naložbo odobril tudi kreditni odbor LHB banke v sestavi Marjan Kramar, Alojz Jamnik in Janez Saje.
Vodstvu NLB v poročilu očitajo vprašljivo korporativno upravljanje Skupine NLB, saj so nekateri nekdaj zaposleni v LHB kljub zgrešenim poslovnim odločitvam v preteklosti kasneje še vedno opravljali enake upravljavske in odločevalske funkcije, kot so jih v času odobravanja teh poslov.