Protestniki so se zbrali na ulicah v okolici sedeža vladajoče Stranke demokratičnega napredka (DPP) in vihteli transparente z napisi »Reci ne Kitajski« in »Nič več ustrahovanja«, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po ocenah policije se je demonstracij udeležilo okoli 10.000 ljudi, medtem ko organizatorji protesta ocenjujejo, da se je zbralo do 120.000 protestnikov.
Protest je organiziralo zavezništvo Formoza, ki med svojimi člani šteje tudi nekdanja tajvanska predsednika Lee Teng-huija in Chen Shui-biana.
Od vlade zahtevajo spremembo ustave
Ustanovitelj zavezništva Kuo Bei-hong je zbrani množici dejal, da se prizadevanja Kitajske za nadzor nad Tajvanom ne bodo nikoli končala. Po njegovih navedbah pa bodo Tajvanci z referendumom lahko odločili o svoji prihodnosti. »Svet moramo seznaniti z našo odločnostjo za neodvisnost,« je dodal.
Ker je vprašanje neodvisnosti ustavno vprašanje o njej ne morejo odločati na referendumu, zato protestniki od vlade v Taipeiju zahtevajo spremembo ustave.
Kitajska Tajvan vidi kot del svojega ozemlja
Kitajska uradno vidi Tajvan kot del svojega ozemlja, čeprav ima otok svojo vlado že od leta 1949, ko so tja prebegnili kitajski nacionalisti po porazu proti komunistom v državljanski vojni.
Odkar je predsedniški položaj na Tajvanu maja 2016 prevzela Tsai Ing-wen, ki je naklonjena večji samostojnosti otoka, Peking še dodatno krepi pritisk na Taipei. Zaradi politike »ene Kitajske«, s katero Kitajska od držav zahteva, da nimajo diplomatskih odnosov s Tajvanom, ima tako ta le še 17 diplomatskih zaveznikov po svetu.
