Sreda, 24. 5. 2017, 19.05
6 let, 6 mesecev
Ljudje iz ozadja: Špela Mezek
Trepetala je, kdaj bo vanjo trčil kdo z dvema metroma in stotimi kilogrami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,80
Ljudje iz ozadja. Tisti, ki običajno ne zavzemajo osrednjega prostora v medijskih stvaritvah, a so prav tako snovalci uspehov in pogosto tolažniki, ko voz drči navzdol. Špela Mezek opravlja vlogo fizioterapevtke pri rokometaših ekipe Urbanscape Loka, ki je presenetila vse in osvojila peto mesto v državnem prvenstvu.
Iz škofjeloške dvorane so povešenih pogledov odhajale nekatere načeloma močnejše in premožnejše ekipe, nazadnje slovenski podprvak Gorenje. Loka je prav s to zmago posredno pravzaprav odločila o naslovu prvaka.
Poleg službe 24 ur na teden ob masažni mizi
Trener Siniša Markota, ki se po izjemno uspešni sezoni seli v Ribnico, je večkrat javno opozoril na vlogo Špele Mezek. Načeloma je dogovorjena, da v klubu trikrat na teden pomaga pri treningih, ona pa je v za to starodavno gorenjsko mesto kultni dvorani Poden skoraj vsak dan. Na teden kar približno 24 ur. Na masažni mizi se pod njenimi rokami menjujejo rokometaši, člani in mladinci, rokometašice, košarkarji …
Špela in Rok Setnikar. Ločan trenutno igra za Ribnico, a se vseeno prepusti njenemu zdravstvenemu servisu.
Oboževalka kolesarstva, za kar pa ji ostane (pre)malo časa, je v rokometni sferi tretje leto. Pred tem je pol leta pomagala ragbistom Olimpije. Tam se je počutila zelo dobro, a včasih tekme niso prekinili, ko je bilo treba zdravstveno posredovati, zato je kdaj bolj, kdaj manj trepetala, daj bo vanjo trčil 200-centimetrski in 100-kilogramski velikan, se pošali 28-letna Ločanka.
Zaupanje ni prišlo kar samo
Tudi zato, predvsem pa zaradi bližine, je preselila svoje delovanje nazaj v domače mesto. Z ekipo, tako igralsko kot strokovno, se odlično razume. Kot dekle med skoraj samimi moškimi pa si je morala zgraditi avtoriteto in zaupanje. Tudi tako, da udari nazaj. Ne dobesedno, ampak na primer, ko jo želi kateri izmed igralcev – pravi, da pri tem prednjači predvsem mlajša generacija – malce potegniti za nos, vsekakor ne ostane dolžna.
Na igrišču resna, ob njem pa tudi navihana in voljna za potegavščine.
V koaliciji s kakšnim somišljenikom vrne z obrestmi. Tako je nekoč nekdo, ki je odkrito črtil rožnato barvo, moral po Škofji Loki paradirati v trakovih za sklepe prav takšnega odtenka, ker po Špelinih zagotovilih naj ne bi bilo drugih barv. Naj ne bi bilo …
Ups, ne merijo na prazen gol ...
Na limanice pa se je na začetku rokometne poti ujela tudi sama. Ko so se igralci za ogrevanje merili v zadevanju zgornjega dela okvirja vrat, je pobarala tedanjega trenerja, kako le ne morejo zadeti niti praznega gola. Ta pa ji je pojasnil, da je namen igre prav zadevanje prečke.
Loška ekipa je sestavljena skoraj le iz domačih fantov, someščanov Jureta Dolenca, Darka Cingesarja in Mateja Gabra, ki so iz tega okolja priplezali do pomembnih vlog v reprezentanci in uglednih evropskih klubih, Špela pa se v njej odlično počuti.
Špela s sodelavcem Tomažem
Dopoldne teorija, popoldne praksa
Dopoldne s posebno ekipo Rdečega križa ozavešča učence, dijake in delavce o pomenu in prijemih prve pomoči, popoldne pa lajša bolečine. Telesne, kdaj pa tudi duševne. Vsekakor pa opozarja na odlično sezono loških rokometašev, saj premagati Gorenje, Ribnico, Koper, Maribor za ekipo, ki so ji prerokovali boj za obstanek, ni kar tako.
