Na poti v Slovenijo več tisoč beguncev, policija uporabila solzivec

Položaj na mejnem prehodu Rigonce se je precej zaostril, ko je skupina prebežnikov pritisnila na policijski koridon.

Objavljeno
18. september 2015 09.07
Prebežniki na hrvaški meji
Ti. K., Ma. F., Je. G., Delo.si, STA, Janoš Zore, Brežice, Š. K.
Ti. K., Ma. F., Je. G., Delo.si, STA, Janoš Zore, Brežice, Š. K.

Obrežje, Dobova - Proti večeru se je na mejnem prehodu Rigonce med obmejnima točkama na slovenski in hrvaški strani znašlo okrog 300 beguncev. Položaj se je v zadnji uri precej zaostril, ko je skupina prebežnikov, ki so se jim pridružili tudi nekateri aktivisti, pritisnila na policijski koridon.

Begunci so se proti Sloveniji odpravili iz zbirnega centra pred hrvaško mejo. Hrvaška policija, ki je begunce sprva zadržala, jih je čez kakšne pol ure spustila mimo, a ker je na slovenski strani mejni prehod zaprt, so obstali na mostu čez Sotlo med obmejnima točkama.

Na slovenski strani jih je ustavila policija, sodelujejo tudi pripadniki posebne enote policije.

Policisti uporabili solzivec

Prebežnikom se je v njihovih prizadevanjih za prečkanje meje pridružilo tudi nekaj deset protestnikov z obeh strani meje, med množico in policijo pa napetosti rastejo.

Tako je nedavno del množice pritisnil proti policistom, ki so uporabili solzivec. Policisti so kasnje sporočili, da so ga uporabili proti protestnikom in ne proti beguncem. Ob tem prihajajo opozorila, da so med prebežniki tudi otroci.

Položaj na mejnem prehodu Rigonce se umirja, potem ko je slovenska policija posredovala s solzivcem. Na mostu med slovensko in hrvaško mejno točko je sicer še kakšnih sto beguncev, vendar se je večina umaknila v zasilni center nedaleč od meje na hrvaški strani.

Hrvaški varnostni organi zavrnili sprejem beguncev

V brežiškem sprejemnem centru je bilo ob 18. uri 178 tujcev, ki jih policija še obravnava. Nekaj pred 17. uro so sto tujcev z avtobusom odpeljali na nastanitev v center za tujce v Postojni. Hrvaškim varnostnim organom pa so danes najavili vrnitev 201 tujca, ki so nezakonito prestopili državno mejo, a so hrvaški policisti to zavrnili.

Vodja oddelka za državno mejo in tujce Policijske uprave (PU) Novo mesto Anton Štubljar je v večerni izjavi za medije poudaril, da so vrnitev prebežnikov, ki so nedovoljeno prestopili državno mejo, najavili hrvaškima policijskima postajama v Zaprešiću in Samoboru.

Z obeh so dobili negativen odgovor, kar pomeni, da so hrvaški varnostni organi zavrnili njihov sprejem, ne glede na to, da jih k temu zavezujeta protokol in meddržavni sporazum, je dejal.

»Hrvaški organi se ne držijo predpisov«

Ocenil je, da sodelovanje na regionalni ravni med slovensko in hrvaško policijo ne poteka na takšni ravni, kot bo si želeli na slovenski strani. Na zeleni meji pa se hrvaški organi ne držijo predpisov, ki jim jih nalaga zakon o schengenskih mejah. Slovenski policisti imajo zato veliko več dela, je opozoril.

Dolenjska avtocesta za kratek čas zaprta

Dolenjska avtocesta, ki je bila kratek čas pri priključku Obrežje proti mejnemu prehodu Obrežje zaprta, je zdaj znova odprta, so za STA povedali na prometno-informacijskem centru. Ostaja pa na omenjenem odseku splošna nevarnost zaradi okoli 100 ljudi, ki naj bi bili ob cesti.

Po informacijah prometno-informacijskega centra bodo na omenjenem odseku postavljena opozorila za splošno nevarnost, da ne bi zaradi ljudi ob cesti prišlo do kakšne nesreče. Cesta je tako odprta za promet, poteka pa na njej poostren nadzor, so še povedali.

Uporabljajo tudi nočno termovizijo

Slovenska policija se je na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje ukvarja še z 20 prebežniki, ki bi radi prestopili mejo. Približno 150 tujcev so danes že obravnavali in čakajo na sprejem v brežiškem begunskem sprejemnem centru. Na območju Kalina pa je približno 30 tujcev, ki jim želi policija preprečiti prestop državne meje.

Na območju policijske postaje Brežice so z dodatnim moštvom začeli izvajati dodatne ukrepe za državne meje, uporabljajo tudi nočno termovizijo.

V brežiškem sprejemnem centru zmorejo obravnavati približno 400 ljudi, tam pa je prisotna tudi stalna medicinska ekipa. Sodelovanje med posameznimi službami pa je Štubljar ocenil za dobro.

Med prijetimi tujci gre v glavnini za domnevne državljane Sirije, Iraka in Afganistana, policisti pa so jih največ izsledili in prijeli v bližini mejnih prehodov Obrežje in Rigonce, so še sporočili s PU Novo mesto.

Cerar: Če bi se situacija stopnjevala, bomo stopnjevali tudi ukrepe

Predsednik vlade Miro Cerar obžaluje, da je Hrvaška zelo hitro zadeve okoli begunske krize izpustila izpod svojega nadzora. Se bo pa Slovenija, če bi se zgodilo, da bo pritisk beguncev prevelik, zanesljivo pogovarjala o možnih poteh, t. i. koridorjih z vsemi državami, ki jih to zadeva, je dejal po seji Sveta za nacionalno varnost.

Glede pogovorov o koridorju je pojasnil še, da bi to bilo v duhu skupnega evropskega dogovarjanja in v duhu zagotovitve obvladovanega pretoka ljudi na njihove ciljne destinacije. Dodal je, da so glede tega že zdaj v stiku s sosednjimi državami, izvajajo preventivne aktivnosti »in če bo prišlo do takšnega večjega pretoka, bomo spodbudili tudi ukrepe v tej smeri«.

»Če bi se situacija stopnjevala, bomo stopnjevali tudi ukrepe,« je še napovedal premier in zatrdil, da za zdaj aktivacija vojske, razen pri logistični pomoči, ni potrebna. Poudaril je tudi, da ne želijo uporabiti nasilja.

Protest na mejnem prehodu Rigonce

Ker »Slovenija tepta pravice beguncev in uvaja madžarski scenarij«, so na spletni strani gibanja Occupy Ljubljana vabili k solidarnostnemu delovanju. »Vse demokratične in solidarne sile« so tako pozvali, da se zberejo ob 18. uri na mejnem prehodu Rigonce (Dobova). Vladi v Ljubljani so sporočili, »da je Slovenija solidarna in da ne bo mejna diktatura«.


Začasni prostori za identifikacijo

Begunci, ki so jih premestili v Brežice, se trenutno še vedno nahajajo na dvorišču policijske postaje, kjer so uredili začasne prostore za identifikacijo. V skupini prevladujejo mladi moški, vendar je precej žensk in otrok, tudi dojenčkov. Večina jih ne govori angleško.

Medtem prostovoljci, ki jih koordinira civilna zaščita, pospešeno gradijo šotorišče v sprejemnem centru na drugi strani policijske postaje. Pomaga tudi Slovenska vojska, ki je s tovornjaki pripeljala pohodne plošče, ki bodo nameščene v šotorih.

V Prekmurju bodo begunce lahko nastanili v eni izmed hal podjetja Mura, v Dolgi vasi pa bodo ob meji postavili šotorišče, kamor je Civilna zaščita že prepeljala šotore.

Begunci tudi v ekonomsko šolo

Ministrstvo za notranje zadeve bo danes za namestitev beguncev začelo preurejati srednjo ekonomsko šolo v Celju v samem središču mesta, ki je od začetka šolskega leta prazna. Na celjski občini pravijo, da zgradb, v katerih bi lahko nastanili 50 oseb in več, nimajo. MNZ je na svoj seznam nastanitvenih zmogljivosti v Celju uvrstilo še poslovno-stanovanjski objekt v Zadobrovi, ki ga je ponudil lastnik.

Na območju Podravja prijeli manjše skupine beguncev

Policisti so danes popoldne na območju Policijske uprave Maribor prijeli tri manjše skupine beguncev, ki so prečkale mejo s Hrvaško, in sicer v bližini mejnega prehoda Gruškovje, v naselju Medribnik in Središču ob Dravi. Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, gre v vseh primerih domnevno za državljane Sirije.

500 migrantov na dan še obvladljivo število

Slovenija bo danes glede na aktualne razmere sprostila kapacitete za okoli 1000 beguncev, je na novinarski konferenci povedal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Boštjan Šefic. V splošnem meni, da bi bil sprejem okoli 500 migrantov na dan oz. 5000 v desetih dneh še obvladljiv.

Pomožna policija že aktivirana

Ministrstvo za notranje zadeve je medtem tudi že aktiviralo pomožno policijo, prav tako se že črpa blagovne rezerve, je še dejal Šefic. Odločitev Hrvaške o preusmerjanju beguncev je za slovensko vlado v neskladju s pravili EU in schengena, še pravi Šefic.

Pomožna policija bo angažirana predvsem pri varovanju prevozov in v nastanitvenih centrih, kjer bodo skrbeli za red in varnost, je pojasnil Šefic, ki poudarja, da situacijo vseskozi spremljajo in se ji prilagajajo. Slovenska policija je aktivirala tudi že posebno policijsko enoto.

Aktivirana humanitarna sredstva in paketi pomoči

V pomoč beguncem se je vključilo več humanitarnih organizacij, še posebej pa z vlado in civilno zaščito sodelujejo Rdeči križ Slovenije, Slovenska Karitas in Slovenska Filantropija. Slednja pripravlja bazo podatkov o prostovoljcih, medtem ko sta Rdeči križ in Karitas že aktivirala tako prostovoljce kot sredstva za pomoč vsem, ki jo potrebujejo.

Karitas je sicer že pripravila prvih 5000 paketov pomoči, ki jih razdeljujejo v Dobovi. Na posebnem transakcijskem računu pa so zbrali čez 21.000 evrov in tudi ta denar že aktivirali.

                                Prebežniki v zbirnem centru Policijske postaje Brežice (Foto: Jože Suhadolnik)

 

Kustec Lipicer: Država deluje nemoteno

V največji vladni stranki SMC pozorno spremljajo razmere ob prihodu beguncev v Slovenijo, ob tem pa ugotavljajo, da država deluje nemoteno in da vlada izvaja vse predvidene ukrepe. Pri tem pa je izpostavila, da bo Slovenija strogo vztrajala pri izvajanju predpisov schengenske meje.

Tudi od drugih držav članic EU pričakuje, da bodo v skladu s svojimi zavezami varovale svoje meje. Izpostavila je predvsem Hrvaško, od katere Slovenija pričakuje, da bo dosledno izvajala vse ustrezne ukrepe in pravila v zvezi s prestopanjem meje.

»Pripravljeni smo tudi na izredne razmere,« je zagotovila Kustec Lipicerjeva. A je obenem izpostavila, da v takšnem primeru pričakujejo aktivno pomoč od drugih držav članic EU in tudi smernice ravnanja.

SDS in NSi zahtevata izredno sejo DZ

Stranki SDS in NSi zahtevata sklic izredne seje DZ, na kateri bodo zaupno razpravljali o poročilu komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb o varnostnih vidikih begunske krize in ilegalnih migracij. Poslanca Branko Grims (SDS) in Matej Tonin (NSi) opozarjata na izreden varnostni položaj oz. izziv ter pozivata k dogovoru o ukrepih.

Pahor: Na preizkušnji sta naša človečnost in razsodnost

Slovenija se zdaj tudi neposredno sooča z veliko humanitarno krizo, opozarja predsednik republike Borut Pahor in poudarja, da sta ob odzivu na begunsko krizo na preizkušnji naša človečnost in razumnost. »Sami te krize ne moremo rešiti, dolžni pa smo storiti vse tisto, kar lahko,« je še dejal Pahor.

Begunska kriza je zdaj prvenstveno humanitarna in ne varnostna in zahteva tudi tak odziv, je ob robu obiska na Počku dejal Pahor. S krizo se po njegovih besedah soočamo v času odsotnosti skupne evropske politike, zato bomo v marsičem odvisni od svojih lastnih presoj in ravnanj. »Zgodovina nas bo sodila po naših ravnanjih v času te preizkušnje. Želim si, da bi to krizo rešili tako, da bomo ponosi nase in da bomo lahko ohranili in okrepili ugled države,« še poudarja.

25 novih zaposlitev na notranjem ministrstvu

Vlada je na današnji dopisni seji podala soglasje k 25 zaposlitvam na ministrstvu za notranje zadeve. To je namreč ocenilo, da potrebujejo nove moči zaradi predvidenega povečanega prihoda prosilcev za mednarodno zaščito.

Ministrstvo za notranje zadeve je za nemoteno delovanje in izvajanje t. i. kontingentnega načrta, ki predvideva ravnanje in namestitve beguncev, predlagalo pet zaposlitev za nedoločen čas in devet zaposlitev za določen čas v sektorju za nastanitev, oskrbo in integracijo ter enajst zaposlitev za določen čas v uradu za logistiko.

Avstrija bo Sloveniji pomagala pri nadzoru schengenske zunanje meje

Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je danes napovedala, da bo Dunaj na hrvaško-slovensko mejo poslal 30 »strokovnjakov«, ki bodo Sloveniji pomagali pri nadzoru zunanje schengenske meje. Prvi naj bi z delom začeli prihodnji teden, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Kot je še povedala Mikl-Leitnerjeva, so ti strokovnjaki doslej pomagali tudi v drugih balkanskih državah.

Odločitev o avstrijski pomoči je bila po navedbah APA sprejeta na telefonski konferenci avstrijske notranje ministrice s slovensko notranjo ministrico Vesno Györkös Žnidar. Kot je po pogovoru še poudarila Johanna Mikl-Leitner, se na zunanjih meja schengenskega območja odloča, ali bodo v Evropi veljale urejene razmere ali ne, še poroča APA.

Nočejo oddati prstnih odtisov

»Prvi so prišli ob 23. uri z zadnjim vlakom v hrvaško Harmico, železniška postaja stoji komaj 100 metrov od mejnega prehoda Rigonce pri Dobovi. Srce se mi je trgalo, ko sem slišala otroke jokati,« nam je dejala gospa iz Slovenije, ki 46 let živi na Hrvaškem. »Od srca sem jim podarila hrano zjutraj in zdaj.«

Nekateri begunci so po izhodu iz vlaka nadaljevali pot v mejno reko Sotlo, nekateri so se ustavili pred mejnim prehodom Harmica. Ob našem prihodu so sušili mokra oblačila, bilo jih je okoli 40, za katere so Hrvati začeli postavljati šotor.

Sirijec po imenu Ali Al-Glylaty je bil ob našem prihodu v mokrih hlačah in pet številk premajhnih ženskih natikačih, svoje čevlje je izgubil v Sotli. Vnuk prve sosede mu je prinesel svoje nogometne copate. »Številka 42, taman mu pašejo,« je dejal.

Ali se je vrnil na hrvaško stran, ker z nosečo ženo nista želela za seboj pustiti bratove štiričlanske družine in nečaka. Sedmerica je na poti deset dni, za nadaljevanje potovanja do strica v Nemčiji, pa so nas spraševali za informacijo, katera pot je za njih najboljša za naprej.

Veliko bolje, kot poznajo pot, se begunci zavedajo, da nočejo oddati prstnih odtisov. Če bi jih na Hrvaškem registrirali kot begunce, bi jih Slovenija lahko vrnila Hrvaški, enako Avstrija Sloveniji. Na svoji poti odtisov še niso dali. Dejstvo namreč je, da nobena izmed držav ne želi imeti beguncev. Podobno so nam tudi v brežiškem sprejemnem centru begunci dejali, da tudi v Sloveniji zaenkrat še niso oddali prstnih odtisov. Ob 9. uri zjutraj jih je bilo v centru že več kot 100. Med njimi je veliko otrok, nekaj tednov star dojenček in nosečnica, ki je potrebovala zdravniško pomoč.

Zaradi lažje prehodnosti poskušajo begunci priti čez mejo tudi na Bizeljskem.

Policija je vzpostavila posebno spletno stran, kjer bodo na voljo podatki o njenih aktivnostih v povezavi s prihajajočimi migranti.

V Srbiji naj bi bilo po besedah srbskega predstavnika Karitasa od 5000 do 10.000 beguncev, na Hrvaško je od srede prispelo 14.000 beguncev, v Slovenijo pa okoli 300. V prihodnjih dneh naj bi v Slovenijo prišlo vsak dan od 3000 do 4000 beguncev. Kot je dejala Jana Lampe iz Slovenske karitas, jih Slovenija več ni sposobna sprejeti, piše STA.

Begunce iz vlaka v Dobovi namestili v Postojno

Približno 150 beguncev, ki so se v četrtek z vlakom pripeljali na dobovsko železniško postajo iz Zagreba, so ponoči premestili v postojnski center za tujce, kjer so v postopku vračanja Hrvaški. Njihova vrnitev na Hrvaško namreč ni bila mogoča, zato potekajo nadaljnji postopki, so pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU).

Železniški promet zaustavljen

Vlada je podaljšala ukrep, s katerim je ustavljen promet potniških vlakov med Hrvaško in Slovenijo. Zapora bo veljala do sobote do 6. ure zjutraj.

Potem ko je na Hrvaško v 48 urah prišlo 9200 beguncev, je danes pričakovati prihod številnih na slovensko mejo. Prvi begunci so mejo začeli prestopali že v četrtek zvečer, večjo skupino je policija zadržala na železniški postaji v Dobovi. O dogajanju včeraj zvečer si preberite v prispevku: V Dobovo prispel vlak z begunci. Po napovedih zunanjega ministra Karla Erjavca se bo danes sestal svet za nacionalno varnost.

Na Hrvaško je za zdaj vstopilo 15.400 ljudi, zato je ta država zaprla mejne prehode s Srbijo. Več o dogajanju na Hrvaškem si preberite tukaj.