Nedelja, 24. 6. 2018, 6.50
5 let, 9 mesecev
Ko na znani ulici v Ljubljani še ni bilo pravega prometa
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,88
1
Letališka cesta v Ljubljani je danes natrpana z osebnimi avtomobili in tovornjaki, ki peljejo skozi industrijsko okolje proti ljubljanski vzhodni obvoznici. Nekoč je bilo bistveno drugače. Ne le, da je bilo tam največje slovensko letališče, po večinoma prazni cesti so občasno hrumeli tudi vrhunski dirkalni avtomobili.
Pisali smo že o nekdanjem letališču Polje. Ob cesti se med drevesi še danes skrivajo ostanki takratnega kontrolnega stolpa. Odprli so ga že leta 1933. Sprva je imelo 800 metrov dolgo stezo, dva hangarja in letališko poslopje.
Najprej letališče, ki je gostilo tudi DC 3
Pozneje so zgradili dve stezi, od katerih so uporabljali predvsem tisto dolgo 1.150 metrov. Po drugi svetovni vojni je bilo letališče povsem vojaško, od leta 1954 in selitve vojaških letal v Cerklje na Dolenjskem pa so v Polju pristajala potniška letala. Med njimi je bil takrat tudi DC 3. Ko so leta 1963 novo letališče odprli na Brniku, je bilo letalskih dejavnosti v Polju vse manj in naposled so tudi zaradi širitve mesta letališče zaprli.
Dve formuli 3 na Letališki cesti v Ljubljani, tik pred ostanki nekdanjega letališkega kontrolnega stolpa. V levi formuli 2 Franci Jerančič, v desni formuli Ford pa Dušan Djaniš, nekdanji dirkač in poznejši športni funkcionar.
Franci Jerančič za volanom športnega prototipa, s katerim je konec osemdesetih let tudi sklenil svojo dirkaško kariero.
S športnim prototipom po 'slepi' Letališki cesti
Tudi pozneje se je industrijska cona na tem območju širila dokaj počasi in zato na njej še dolgo ni bilo tako gostega prometa kot danes. Vse do gradnje ljubljanske vzhodne obvoznice je bila Letališka cesta dejansko slepi krak, saj na njenem vzhodnem delu ni imela izhoda. Tam je bilo le krožno obračališče za avtobuse.
»Prometa je bilo tako malo, da smo brez težav sedli v naš športni prototip Lola-Mazda in z njim testirali tudi po tej cesti,« se spominja Franci Jerančič, ki je takrat dirkal z različnimi formulami in športnimi prototipi, pozneje pa skrbel predvsem za karting karieri svojih otrok Nine in Domna Jerančič.
Nekoč avtomobilski poligon, danes Brodarjev trg
Jerančič se prav tako še dobro spominja tudi ljubljanskega avtomobilskega poligona na območju današnjega Brodarjevega trga, ki je bilo v uporabi pred poznejšo naselitvijo tega področja oziroma širjenjem mesta. Ta poligon je bil del vojaške infrastrukture, ki pa je bil odprt za javno uporabo.
Nekdanji avtomobilski poligon v Ljubljani.
1