V bilanci odhajajočega ministra za kulturo Antona Peršaka ni veliko zaključenih zgodb, za eno pa se vendarle zdi, da je: pometel je v naši najstarejši glasbeni instituciji, Slovenski filharmoniji, kjer je kriza vodenja v zadnjih letih pripeljala do agonije zaposlenih, stavk in tožb, vse do razrešitve vodstva – eni so odšli sami, druge se je odstavilo. Javni protesti orkestra in zbora pred letom dni so bili le vrh ledene gore nezadovoljstva in vlada je bila prisiljena odločneje ukrepati. Toda kako pomiriti stavkajoče umetnike, akademske glasbenike z razmeroma dobrimi plačami in družbenim statusom, ki ne zahtevajo več denarja, pač pa sofisticiran odnos? Marsikdo v javnosti njihove (umetniške) prizadetosti takrat ni mogel doumeti.
Vlada se je odločila, da v razrvano hišo pošlje svoj preverjen in dovolj senzibilen kader za »posebne« krizne situacije, Marjetico Mahne z ministrstva za finance (z...
Ljubljana Festival je festival skrajnosti. Je najdaljši, ima največ najrazličnejših dogodkov, kar pomeni, da so nekateri vrhunski, mnogi pa tudi ne,...
