Po tem letu, torej po 2043, bodo skupaj s slovenskimi kolegi iskali lokacijo na Hrvaškem ali v Sloveniji ali pa kakšno izmed mednarodnih odlagališč za skladiščenje teh odpadkov, je dodal Medaković.
Slovenija in Hrvaška še nista dosegli dogovora o odlagališču za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, pač pa sta se že leta 2015 v okviru meddržavne komisije NEK dogovorili o suhem skladiščenju izrabljenega jedrskega goriva, so sporočili s slovenskega ministrstva za infrastrukturo. Naslednje zasedanje meddržavne komisije bo 18. decembra 2018 v Zagrebu.
V slovenski resoluciji, sprejeti 2015, piše, da NEK na svoji lokaciji v letih 2017 in 2018 zgradi suho odlagališče za odpadno gorivo, katerega obratovalna doba je 60 let, z možnostjo podaljšanja.
Bolj dolgoročna rešitev je, da se več sto metrov pod zemljo zagotovi stalno odlagališče za odpadke. Tega bo Slovenija zgradila samo, če se ji ne uspe dogovoriti s Hrvaško ali ne najde rešitve v kakšni drugi državi.
Zagreb je odprt za dogovor
Hrvaška ima sicer še pet let časa, da v skladu z mednarodno pogodbo poskrbi za polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov iz Neka, ki jih od začetka obratovanja elektrarne skladiščijo v začasnem skladišču ob nuklearki.
Hrvaška po Medakovićevih besedah pretresa lokacijo na Trgovski gori ob meji z BiH kot prvo možnost za začasno skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Obenem pa so v Zagrebu odprti tudi za kakšno izmed drugih rešitev, če bo bolj ugodna, je dodal. Hrvaška zaenkrat po njegovih pojasnilih ni sprejela ponudbe Slovenije, da bi hrvaško polovico nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov skladiščili v novem slovenskem odlagališču v Vrbini. Dogovor je po Medakovićevih navedbah možen, če bodo izpolnjeni štirje pogoji, o katerih se strinja tudi slovenska stran.
Štirje pogoji, o katerih se strinjata obe strani
Prvi pogoj je varnost odlagališča Vrbina, drugi pa, da naj bo v Vrbini odlagališče za vse radioaktivne odpadke s Hrvaške in iz Slovenije. Tretji so nižji stroški; Hrvaška bi za svoje odlagališče porabila približno 200 milijonov evrov v naslednjih 50 letih, je povedal Medaković. Četrti kriterij pa je enakopravna udeležba slovenskih in hrvaških strokovnjakov in podjetnikov. Kot je še izpostavil Medaković, je za Hrvaško nesprejemljiv tudi finančni pritisk v obliki šest milijonov evrov letnega nadomestila, ki ga iz skupnega sklada nakazujejo lokalni skupnosti ob nuklearki.
Obe državi v skladu z meddržavno pogodbo zbirata sredstva za financiranje razgradnje krške nuklearke ter financiranje odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz nje. Slovenija skladišče za nizko- in srednjeradioaktivne odpadke gradi, in sicer na Vrbini pri Krškem. Poskusno obratovanje je predvideno med letoma 2020 in 2021, leta 2022 pa naj bi se začelo redno obratovanje.
