Kakšen odnos imamo Slovenci do sadja? Kako pogosto ga jemo? Kje ga kupujemo in na kaj smo pri tem pozorni? Odgovore na ta vprašanja povzemamo iz spletne ankete med 1.200 odraslimi Slovenci, ki jo je raziskovalna agencija Aragon za kmetijsko ministrstvo opravila oktobra lani.
Sadje nas asociira na zdravje in otroštvo
»Zanimivo je, da imamo Slovenci do sadja podobno močna čustva in pozitivne asociacije kot do kruha,« v raziskavi ugotavlja Janko Hočevar, ustanovitelj in direktor Aragona. Medtem ko nas kruh spomni na dom in korenine, ob sadju pomislimo na otroštvo, zdravje in zdravo življenje, uravnoteženo prehrano. Veliko ljudi zanima, kako je bilo sadje pridelano in s čim so ga škropili oziroma kemično obdelali. Zdi se jim uporabno kot hitra malica za potešitev lakote in za predelavo v žganje, kompot, marmelado, za sladice, smutije …
Polovica Slovencev vsak dan je sveže sadje
V raziskavi so ljudi vprašali tudi, kako pogosto jedo sadje. Zanemarljivo malo jih sploh ne je sadja, pri večini pa je pogosto na jedilniku. Dobra polovica (54 odstotkov) ljudi sadje uživa vsak dan, dodatnih 34 odstotkov si sadje privošči večkrat na teden, skupaj torej 88 odstotkov ljudi sadje uživa na tedenski ravni, slabi trije odstotki ljudi pa sadja ne jedo niti enkrat na mesec.
»Slovenci v povprečju pojemo dobrih 200 gramov sadja na dan, kar je lepa številka. Povečuje se zavedanje o pomenu zdrave hrane, s tem pa tudi sadja,« ocenjuje Hočevar.
Svežina in zrelost sadja sta pri nakupu pomembnejši
Več kot 80 odstotkov ljudi sadje največkrat kupuje v hipermarketih in supermarketih, po pet odstotkov pa na tržnici in neposredno pri kmetu. Redki so nakupi sadja za ozimnico, saj je dosegljivo vse leto.
Slovenci pri nakupu sadja v trgovini najbolj gledajo na svežino in zrelost, čeprav ju ne znajo zares oceniti, ter na lep videz. »To je priložnost za trgovce, ki lahko na primer z osvetlitvijo poskrbijo, da je sadje lepše videti. Ponudniki bodo kupcem lažje predstavili dražjo blagovno znamko sadja, če je sadje predpakirano. Vendar morajo paziti, koga nagovarjajo, saj okoljsko ozaveščene kupce neustrezna embalaža odvrača od nakupa in se bolj nagibajo h kupovanju sadja v rinfuzi, da ne bi povzročali dodatnih odpadkov. Vedno je treba spremljati, kako se spreminjajo vrednote in pričakovanja kupcev, na katere ciljamo,« dodaja Hočevar.
Cena na šestem mestu
Cena je pri nakupu sadja šele na šestem mestu, za Slovence ni najpomembnejša. Verjamejo pa, da je višja cena posledica višje kakovosti. Za sadje z oznako bio ali eko in izbrana kakovost so kupci pripravljeni plačati do 50-odstotno cenovno premijo. Za ekološko sadje bi plačali več, ker verjamejo, da je pridelano brez pesticidov.
30 odstotkov kupcev je pozornih na poreklo
Okoli 30 odstotkov kupcev je posebej pozornih na poreklo. Prednost dajejo lokalno pridelanemu (slovenskemu) sadju pred uvoženim z Balkana, iz drugih delov Evrope ali iz drugih delov sveta. Pri izbiri torej dajejo prednost lokalnemu sadju pred uvoženim. Označevanje porekla je lahko vzvod za doseganje višje cene sadja. Ko primerjajo sadje različnega porekla, so za lokalno (slovensko) sadje pripravljeni plačati 90 odstotkov več kot za tisto, pridelano zunaj Evrope, pravi Janko Hočevar. »Lokalni sadjarji se lahko kupcem približajo tako, da poudarijo poreklo sadja, način pridelave in neuporabo pesticidov. Izkoristijo lahko tudi priložnosti, povezane s predpakiranjem, znamčenjem (brandingom) in cenovnim pozicioniranjem. Kupci najbolj zaupajo sadju z uradnimi institucionalnimi oznakami bio ali eko in izbrana kakovost,« še dodaja Hočevar in pojasnjuje, da obstajajo tudi komercialne oznake, ki si jih »zmišljujejo« različni ponudniki.
