Tiskane izdaje
Moskvi se je zgodil krimski paradoks. Ko je bil Krim še avtonomna ukrajinska republika, je bilo potovanje v Simferopol ali Jalto za ruske (in druge) državljane sila preprosto. Kupiti je bilo treba le vozovnico za vlak ali letalo. Z okupacijo in aneksijo Krima pa do tja skoraj ni mogoče priti. Za Ruse je Krim, ki je za zdaj njihov, tako rekoč čez noč postal skorajda nedosegljiv.
Ko se je Krim vrnil v objem domovine, kot je (ponovno) okupacijo tega slikovitega in zgodovinskega polotoka prikazovala kremeljska propaganda, so ga politika in mediji na široko ponujali kot območje, kjer »bomo končno spet lahko letovali na svojem«. Toda zaradi ruske vojne proti Ukrajini vlaki med Rusijo in Krimom niso mogli več voziti. Težave so bile tudi z letalskim prometom. Edina možna pot med Rusijo in Krimom je zdaj po kopnem do Krasnodarja in potem do pristanišča Kavkaz nasproti krimskega Kerča, nato pa s trajektom čez tamkajšnji preliv (med Azovskim in Črnim morjem), ki je na najožjem mestu širok dobre tri kilometre.
Vrste za trajekt
Junija letos je ruska nizkocenovna (po rusko loukoster) družba Dobroljot, sicer del Aeroflota, začela leteti med Moskvo in Simferopolom, toda od 4. avgusta je zaradi sankcij Evropske unije teh poletov konec. V zameno je 1. avgusta po skoraj četrt stoletja znova začel voziti vlak Moskva–Simferopol čez rusko ozemlje do Azovskega morja in potem s trajektom na Krim. V sovjetskih časih so vlaki tod že vozili, toda zaradi zastarelih in nevarnih trajektov so to progo že zdavnaj opustili. Po voznem redu naj bi vlak iz Simferopola do Moskve za pot po tej novi smeri potreboval 46 ur in pol, v nasprotni smeri pa nekaj manj, toda veliko vprašanje je, ali bodo vozni redi v resnici držali. Zaradi velike gneče na majhnih in starih plovilih je zdaj treba na prevoz čez ozki preliv čakati tudi dan ali dva, tako da si bodo številni Rusi svoje prve počitnice na »osvobojenem« Krimu zaradi neskončnih vrst zapomnili za zmeraj ...
Ilja Umanski iz ruskega združenja turoperaterjev je za radio Svoboda povedal, da so si številni ruski državljani, ki so se odločili za počitnice na »svojem« Krimu, prav zaradi neskončnih vrst v trajektnem pristanišču raje premislili in se odločili za oddih v drugih letoviščih Krasnodarskega kraja. Od tod tudi (veliko dražji) Soči ni prav daleč. Zaradi takšne situacije, za katero je kriva, kajpak, predvsem vojna Rusije proti Ukrajini, je letošnja turistična sezona na Krimu pravzaprav uničena.
Mrtva sezona
Turizem je bil za številne prebivalce Krima dolgo edini vir dohodka. Oddajali so poceni sobe (na črno, kajpak) in si tako ustvarjali rezerve za mrtvo sezono. Zaradi ruske aneksije se je ta letos podaljšala na vse leto. Ukrajincev, ki jih je bilo med turisti največ, ni več, Rusi, ki bi sicer radi na Krim, pa tja ne morejo. Zato je Umanski poudaril, da so številni hoteli na vrhuncu sezone zasedeni le 50-odstotno. In hotelirji naravnost sijejo od sreče, če je pri njih v resnici prazna le vsaka druga soba ...
Toda tudi sicer je življenje na Krimu za mnoge prava mora. Prebivalci Krima, ki so imeli denar v ukrajinskih bankah, so bili zaradi ruske okupacije ob vse prihranke, saj teh bank zdaj tam ni več, za ruske banke pa je poslovanje na Krimu zaradi sankcij postalo preveč tvegano. Zato so bankomati v glavnem prazni. In kreditne kartice tudi niso rešitev, saj v vojnih razmerah vsi ljubijo predvsem gotovino, in ne plastike. Ker se je okupacija zgodila tako rekoč čez noč, sta na Krimu še vedno v obtoku kar dve valuti: ukrajinska hrivna in ruski rubelj. V nekaterih (napol praznih) trgovinah so celo vrste za vsako plačilno valuto posebej.
Bankrot agencij
Tudi zato poletni ruski naval na Krim ni takšen, kot je načrtovala politika. A za to kljub vsemu nista krivi le okupacija in vojna. Sredi sezone je namreč bankrotiralo kar nekaj velikih ruskih potovalnih agencij. Julija sta, denimo, nehali poslovati agenciji Roza vetrov Mir in Ekspo-Tur, dva tedna pred njima pa je bankrotirala tudi Neva iz Sankt Peterburga, ki je ena najstarejših v Rusiji. Zaradi propada Neve je ob (že plačane) počitnice najmanj 17.000 ruskih državljanov, kakšnih 25.000 ruskih turistov pa se zaradi bankrota več agencij ni moglo vrniti iz tujine. Nevina potovanja so bila zavarovana pri zavarovalnici Voshoždenje, a tudi z njo si nesrečni popotniki niso mogli veliko pomagati, saj ji je ruski Centrobank nedolgo tega odvzel licenco. Zdaj turiste, ki so ostali v tujini, domov spravlja združenje Turpomošč.
Direktor Neve Sergej Timralijev je potožil, da je njegova agencija propadla tudi zato, ker uslužbenci ministrstva za notranje zadeve (MVD), teh je v državi kar nekaj milijonov, po »priporočilih iz Kremlja« ne smejo več potovati v tujino. Prav ti so bili zadnja leta glavne stranke Neve. Policistom in drugim, ki delajo v MVD, so priporočili, naj raje letujejo doma, kar po novem pomeni tudi na Krimu.
Po javnomnenjskih raziskavah bi tudi večina drugih Rusov zelo rada letovala na Krimu. Po raziskavi agencije VCIOM je bilo takšnih, ki bi radi na Krim, kar petkrat več kot prejšnje leto, toda zaradi omenjenih težav s transportom se je število ruskih turistov na Krimu v primerjavi z lanskim letom za zdaj povečalo le za dva do štiri odstotke. Toda v absolutnih številkah je število Rusov, ki so (že) letovali na Krimu, enako številu tistih, ki počitnikujejo v Egiptu. Ta je poleg Turčije za ruske državljane še vedno najcenejša turistična destinacija. In povrhu vsega je potovanje v Egipt veliko preprostejše kakor dolga in mučna pot na Krim.
Toda zaradi vojne proti Ukrajini ruski turisti v svetu niso več tako priljubljeni, kakor so bili. V Turčiji, kjer so se v Kemerju pred dnevi resno spopadli ruski in ukrajinski turisti, je ruskim turistom po javnomnenjskih raziskavah naklonjenih le še 18 odstotkov Turkov. V Egiptu se Rusom godi nekoliko bolje. Naklonjen jim je skorajda vsak četrti Egipčan (24 odstotkov). Toda denar je v kapitalizmu še vedno močnejši od vsakršne nenaklonjenosti. Vprašanje je le, ali bo ruski srednji razred, ki sestavlja jedro potujočega dela države, pri takšni uničujoči Putinovi politiki v prihodnje sploh še imel kaj denarja ...
