Civilna iniciativa Modro nebo (CIMN) je začela zbirati podpise za vpis neodtujljive pravice do čistega zraka v ustavo. Za kaj, zakaj? »Leta 2016 je Slovenija kot edina država na svetu sprejela zakon o neodtujljivi pravici do pitne vode. Poskrbimo, da se s podobnim zakonom zaščiti tudi zrak, ki ga dihamo...« pojasnjujejo predlagatelji najnovejše pobude za spremembo ustave. CIMN je sicer že lani oktobra vlado pozval, naj zagotovi proučevanje vseh aktivnosti in tehnologije, ki neposredno in dolgoročno vplivajo na podnebne spremembe, spreminjanje podnebja, tako imenovano krojenje vremena in, na primer, zdravstvene težave prebivalstva, povezane z vdihavanjem nečistega zraka, ter tudi na zakisanost tal, preveliko količino aluminija v zemeljski prsti in v podtalnici ipd.
O, ja, pravico do varne pitne vode nam je res že uspelo vpisati v ustavo. To pa je bil komaj prvi korak na zahtevni poti navkreber, na koncu katere bi lahko slovenska pitna voda ostala neoporečna in varna (zdrava).
Kot so več kot utemeljeno že vnaprej opozarjali različni strokovnjaki, bo treba v bližnji prihodnosti nujno (s spreminjanjem zakonodaje) omogočiti drugačno upravljanje voda ter hkrati vzpostaviti precej drugačen sistem razpolaganja z vodo od dozdajšnjega. Niti na prestrukturiranje vodarstva (vodnega gospodarstva) ne bomo smeli pozabiti.
Priprave na ustoličenje Donalda Trumpa za predsednika ZDA so me za hip spomnile na tako imenovani marshmallow psihološki test, na to, kako je stanfordski profesor dr. Walter Mischel pred več kot štirimi desetletji pred štiriletnimi otroki postavljal krožničke s po enim marshmallowom (penastim bombonom) ter jim obljubil, da se bodo, če bodo le nekaj minut zdržali, ne da bi ugriznili v sladki priboljšek, lahko posladkali tudi z drugim, torej z dvema namesto zgolj z enim. Vsi testirani otroci, ki se jim je uspelo upreti skušnjavi in so si tako prislužili dva penasta marshmallowa, naj bi bili bolj samomotivirani in precej bolj perspektivni. Sprašujem se, do kdaj bomo svoje zadrege poskušali odpravljati z vpisovanjem zdaj tega, zdaj onega marshmallowa v ustavo? Je to najprimernejša rešitev. Smo ali bomo kaj bolj perspektivni, če se bomo vedli, kot da je ustava nekakšen supermarshmallow, v katerega pač lahko ugriznemo tolikokrat, kot želimo?
