Evropska tehnološka podjetja so relativno slabo poznana. Medtem ko vsi poznajo ameriške in azijske tehnološke velikane, pa imajo evropski relativno majhno utež v evropskem indeksu. V S&P imajo tehnološka podjetja kar 26-odstotno utež, zdravstvo na drugem mestu 14-odstotno, v Evropi pa je tehnologija šele na 9. od 12 mest s 5,7-odstotno utežjo. Že dolgo je znano, da po zadnji krizi evropske delnice nabirajo zaostanek za ameriškimi. Nič drugače ni pri tehnoloških delnicah. A kljub vsemu je tu zaostanek precej manjši. V zadnjih treh letih so evropske tehnološke delnice (vključujoč dividende) ustvarile 43-odstotni donos, Nasdaq pa recimo 55-odstotnega, oboje merjeno v evrih. Razlika med donosom v Evropi in ZDA med celotnim trgom in tehnološkim sektorjem je torej očitna in pri tehnologiji je zaostanek bistveno manjši kot pri celotnem trgu. Tudi v Evropi tehnologija pridobiva pomen, saj je utež v indeksu v zadnjih nekaj letih zrasla za več kot 50 odstotkov, a zaostanek za ZDA je ogromen in bo še naprej močno vplival na primerjave v donosnostih.
Največja evropska tehnološka podjetja so predvsem iz dveh segmentov – storitve oziroma programska oprema ter polprevodniki, senzorji ter ostala bolj industrijska tehnologija. Nasploh so evropska tehnološka podjetja močno osredotočena na industrijo oziroma industrijske kupce (SAP, ASML, NXP, Infineon), medtem ko so ameriška bolj usmerjena na potrošnika (Apple, Google, Microsoft, Facebook). Največje evropsko tehnološko podjetje je SAP, ki je obenem tudi edino s tržno vrednostjo nad 100 milijard evrov. Drugi dve med prvimi tremi sta s področja proizvodnje polprevodnikov, ASML in NXP, pri čemer naj opomnim, da bo verjetno do konca leta zaključen prevzem NXP, ki ga kupuje ameriški Qualcomm. Trendi v evropski tehnologiji so predvsem specializacija za industrijske kupce (primer so polprevodniki in senzorji za avtomobilsko industrijo, robotiko itd.), revolucija v plačilnem prometu, kjer Evropa caplja za ZDA, kjer prevladujejo Paypal, Visa in drugi, popoln servis podjetjem ter storitve v oblaku, kjer je SAP edino evropsko podjetje, ki se lahko primerja z ameriškimi velikani. Evropska podjetja imajo dobre tehnološke rešitve, a razdrobljenost evropskih trgov, regulacija in težji dostop do financiranja kot v ZDA predstavljajo dodatne ovire pri rasti. Posledično so evropska tehnološka podjetja navadno tarča prevzemov in ne prevzemnik znotraj panoge. V zadnjih nekaj letih smo videli precej več nakupov tehnoloških podjetij, ko so si neevropska izbrala za tarče evropska kot obratno. Za vlagatelje na borzah lahko to sicer pomeni dobrodošlo premijo pri donosu, a na daljše obdobje tudi izgubo potencialnega dobička, saj s tem izgubijo možnost biti del uspeha pri nastanku novega tehnološkega velikana.
Za konec vseeno velja opozoriti, da so vrednotenja v panogi visoka in previdnost ni odveč. A nekatera podjetja dosegajo zavidljive stopnje rasti, 20, 30 odstotkov in več letno, in če bodo nadaljevala s temi stopnjami še nekaj let, se tudi današnja premija ne zdi draga. To je glavni argument, na katerega se opirajo vlagatelji, ko se odločajo za nakupe delnic iz panoge. Zgodovina jim za zdaj pritrjuje.
