Ne glede na vrsto družbe ali organizacije mora vsako letno poročilo po zakonu o gospodarskih družbah oziroma dobri praksi imeti uvodni del, poslovno poročilo (analiza poslovanja, tveganja, trajnostni razvoj), računovodsko poročilo in komunikacijske značilnosti. Vse to smo ocenjevali in upoštevali, da je obseg omenjenih vsebin oziroma vidikov odvisen od zahtevnosti zakonodaje, interesnih skupin, finančnih in kadrovskih virov. Člani komisije poudarjamo, katere so bile prednosti in kje so možnosti za izboljšanje letnih poročil na omenjenih področjih ocenjevanja.
V uvodnem delu letnega poročila je bilo mogoče doseči največ 100 točk – ocenjevali smo njegovo dolžino, pregled pomembnih poslovnih dogodkov, prisotnost finančnih poudarkov in historičnih podatkov, razkritje organizacijske strukture, kazalo, strukturo poročila predsednika uprave/direktorja in nadzornega sveta ter druge dodane inovativne informacija (na primer razkritje poslovnega modela). Tudi mednarodni trendi kažejo, da mora biti uvodni del jasno ločen od preostalega dela letnega poročila, v nekaterih ocenjevanih letnih poročilih presenetljivo to ni bilo razvidno.
Sanja Savič, vodja pravnega oddelka, PwC Slovenija: »Na področju analize poslovanja in načrtov je bilo mogoče doseči največ 150 točk, ocenjevali smo vizijo, poslanstvo, vrednote, strategijo, načrte, strukturo in razumljivost vsebine z vidika uporabnika. Strm tehnološki napredek prinaša boljšo kakovost informacij, ki jih lahko prejmejo bralci in uporabniki iz letnih poročil. Letno poročilo je danes zbir informacij, ki so ogledalo družbe in posledično dela uprave oziroma poslovodstva. Informacije, ki morajo predstavljati pošten prikaz razvoja poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja, z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena, so pomembne za družbo samo, vlagatelje ter ne nazadnje tudi regulatorja. Z analizo poslovanja uprava oziroma poslovodstvo predstavi finančno analizo poslovanja in analizo ključnih poslovnih funkcij, prav tako pa v ta del sodijo vizija družbe, njeno poslanstvo in vrednote ter strategija in načrti za prihodnost. Pomembno je, da poslovno poročilo odseva resnično poslanstvo (to je namen in smisel obstoja) družbe in da je mogoče zaznati njegov napredek. Zlasti to je pomembno za varstvo in ohranitev zaupanja vlagateljev.
Pregledane analize poslovanja so v poslovnih poročilih dodelane skoraj do podrobnosti in v celoti izpolnjujejo zakonske zahteve. Vsebine, iz katerih vejejo večinoma uspešne zgodbe, so prepričljive in tudi podkrepljene s konkretnimi številkami, zato se bralec posledično znebi občutka, da gre zgolj za olepšano predstavitev poslovanja oziroma 'lepo okrašeno nevesto'. Strategije so brez izjeme optimistične, nekatere sicer premalo konkretizirane, zgolj opisne, brez zneskov, časovnih mejnikov ter brez meril, kako se bo uspešnost strategije merila. V luči nepredvidljive prihodnosti na gospodarskem parketu pa bi kot bralec pričakoval večji poudarek na opredelitvi možnih tveganj in prihodnjih negotovosti, ki bi cilje družbe lahko ogrozili. Veliko družb primerjalno opredeli analizo poslovanja zgolj za dve leti, zaradi česar bralec ne more zaznati trendov v poslovanju.
Trenutni trendi na področju poročanja se osredotočajo na uravnoteženo vsebino letnega poročila. Dobro poslovno poročilo vsebuje informacije tako glede uspešnega kot tudi neuspešnega poslovanja družbe. Zlasti pri tem je smiselno sklicevanje na zneske v računovodskih izkazih, dodatna pojasnila ter opredelitev konkretnih ukrepov glede odprave morebitnih tveganj. S tako uravnoteženo vsebino poslovnega poročila bodo družbe nedvomno dosegle višjo stopnjo zaupanja vlagateljev.«
Kristijan Hvala, Združenje bank Slovenije: »Pri ocenjevanju tveganj in korporativnega upravljanja je bilo mogoče doseči 150 točk. Tako kot je nesporen pomen letnega poročila za predstavitev poslovne in finančne slike podjetja, je podobno nesporen pomen funkcije upravljanja različnih vrst tveganj, s katerimi se pri svojem poslovanju srečuje vsaka organizacija. Posledično je bila vsebina predstavitve ključnih elementov procesa upravljanja tveganj v letnem poročilu tudi v tem letu obravnavana kot samostojna kategorija pri ocenjevanju kakovosti letnih poročil, v okviru katere je komisija pod drobnogled vzela tudi ključne prvine predstavitve korporativnega upravljanja.
Ključna merila, od katerih je vsak prispeval enak delež h končni oceni v tej kategoriji, so tako kot lani pri poslovnem poročilu ostali vsebina sporočila vodstva družbe z vidika upravljanja tveganj, splošen opis procesa upravljanja tveganj, kategorizacija tveganj, razkritje ocene izpostavljenosti tveganjem in njihovega ovrednotenja, opis ukrepov za obvladovanje tveganj, razkritje pričakovanih tveganj za prihodnja leta, opis okvira sprejemanja tveganj oz. nagnjenosti k prevzemanju tveganj, razkritje vnaprej določenih tolerančnih meja za prevzemanje tveganj in kar najbolj nazorno primerjavo z dejansko doseženim profilom tveganosti podjetja ter strateške usmeritve in razvoj funkcije upravljanja tveganj v podjetju.
V okviru računovodskega poročila smo presojali ustreznost in jasnost razkritij o glavnih vrstah finančnih tveganj (kreditno, likvidnostno, tržno in obrestno) in računovodskih usmeritev s tega področja. Pri vseh naštetih kategorijah smo upoštevali dimenzije podrobnosti, celovitosti, preglednosti, razumljivosti, inovativnosti, konsistentnosti, grafične ponazoritve in tehnične dovršenosti, kot že omenjeno pa tudi dosežen napredek glede na lanska razkritja.
Najprej lahko omenimo nesporni primat družb iz finančnega sektorja, ki so verjetno ne samo zaradi narave svoje dejavnosti, upravljanje finančnih tveganj je tako rekoč njihov osnovni posel, ampak tudi zaradi strožje regulative na tem področju, dosegle opazneje boljši rezultat kot druge, tudi velike kotirajoče družbe. In kot drugo temeljno značilnost lahko omenimo razmeroma izenačen segment velikih družb, ki so v primerjavi z drugimi tudi letos precej kakovostneje predstavljale zadevne vsebine v primerjavi s preostalimi (nefinančnimi) družbami, razlike med temi podjetji pa so razmeroma majhne, zaradi česar lahko z izboljšanjem določenih vsebin v prihodnje precej izboljšajo svoj rezultat. Veseli nas, da je glede na lani ta skupina podjetij (vzorec je bil sicer podoben, a ne identičen) dosegla opaznejše izboljšanje zlasti pri predstavitvi tveganj v poročilih organov upravljanja, prikazu ovrednotenja tveganj in pričakovanih tveganjih v prihodnje, ki so bila na podlagi ugotovitev lanskega tekmovanja prepoznana kot tista, kjer je bilo največ priložnosti za izboljšave.«
Lucija Glavič, Inštitut Ekvilib, pri ocenjevanju poročanja o trajnostnem razvoju oziroma pri nefinančnem poročanju je bilo možno doseči 150 točk. "Zaradi direktive EU o nefinančnem poročanju (nefinančne izkaze morajo namreč poročati vsa podjetja z več kot 500 zaposlenih v javnem interesu) ni večjih sprememb v poročanju med podjetji, ki so se prijavila na tekmovanje. Veliko število podjetij je namreč že poročalo o nefinančnih kazalnikih v preteklosti. Dodale pa so se vsebine, ki so ponekod prej manjkale, kot so človekove pravice, nediskriminacija na delovnem mestu, raznolikost ...
Je pa pri podjetjih, ki so se prijavila na tekmovanje, opaziti pozitiven trend, predvsem glede bolj uravnoteženega in natančnega poročanja. V nekaterih poročilih je namreč že mogoče opaziti natančne podatke glede določenih vsebin, tudi če ti niso najbolj blesteči. Tako je zaslediti podatke o tem, koliko je bilo prijavljenih kršitev v zvezi z delovnim mestom, koliko je bilo zaznanih primerov na področju korupcije in podkupovanja. Na tem mestu bi omenila, kako pregledno in odgovorno je poročanje teh podjetij. V podjetju z večjim številom zaposlenih obstaja velika možnost, da do takšnih primerov pride, zato je pomembno, da ima podjetje vzpostavljene mehanizme, ki takšne primere zaznajo in jih ustrezno obravnavajo. Večja težava je lahko, da teh mehanizmov ni ali so neučinkoviti in tako tudi prijavljenih primerov ni, čeprav obstajajo.
Profitna podjetja (tudi manjša) namenjajo več pozornosti nefinančnim informacijam kot neprofitne organizacije/zavodi.
Vsebina, kakovost in videz trajnostnega/nefinančnega poročila so zagotovo odvisni od virov podjetja, tako finančnih kot kadrovskih. Tako so večja podjetja tukaj v prednosti. Kljub vsemu pa se v vsebini, predvsem pa že v nagovoru direktorja/direktorice ali predsednika/predsednice uprave lahko začuti, kako pomembno je to področje v resnici za najvišje vodstvo. Nekateri strokovnjaki menijo, da sta prvi dve strani trajnostnega poročila najpomembnejši del celotnega poročila. Na podlagi nagovora direktorja/direktorice ali predsednika/predsednice uprave lahko bralec že zelo hitro oceni, kako podjetje pristopa (če sploh) h konceptom trajnostnega razvoja. Nagovor ima vsako poročilo in tukaj so celo manjša podjetja v prednosti, saj so nagovori navadno bolj osebni, sploh če se govori o trajnostnem razvoju. V manjših podjetjih je trajnostna ali družbeno odgovorna strategija namreč še toliko bolj odvisna od vodstva, saj so navadno drugi deležniki, ki bi to od podjetja pričakovali, redki (na primer zakonodajne zahteve).
Na splošno pa bi pohvalila prijavljena podjetja in njihove nefinančne izkaze, saj je trajnostno poročanje (na splošno v Sloveniji in tudi drugod), kljub vsemu še zelo redko ali nenatančno in so podjetja, ki narekujejo trende na tem področju ena izmed ključnih deležnikov naše družbe na poti trajnostnega razvoja.«
Andreja Bajuk Mušič, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije: »Pri ocenjevanju računovodskega poročila je bilo mogoče doseči 300 točk. Informacije, vsebovane v računovodskem delu letnega poročila, imajo pomembno vlogo za številne uporabnike. Najpomembnejši med njimi so vsekakor lastniki, ne zaostajajo pa tudi drugi deležniki, kot so posojilodajalci, kupci, dobavitelji in drugi, ki informacije v njem potrebujejo za sprejemanje svojih poslovnih odločitev. Najboljšim računovodskim poročilom je skupno, da so predstavljene informacije v računovodskem poročilu jasne, razumljive in pregledne.
Družbe, ki poročajo po MSRP, so razkrivale učinke, ki se bodo pojavili pri uveljavitvi novih računovodskih standardov. Pri tem so finančne institucije (banke in zavarovalnice) s kakovostjo razkritij nekoliko bolj v pozitivno smer odstopale od nefinančnih družb.
Subjekti javnega interesa, to so družbe, s katerimi vrednostnimi papirji se trguje na organiziranih trgih, so zelo jasno in razumljivo razkrivali tvegana področja, ki so povezana z oblikovanje računovodskih ocen in presoj poslovodstva in ki so povezana s poslovanjem posamezne družbe. Zelo kakovostna so razkritja, ki se nanašajo na razkrivanje poštene vrednosti in dobrega imena ter presojo njegove oslabitve pa tudi upravljanja finančnih tveganj.
Za družbe, ki poročajo v skladu s slovenskimi računovodski standardi, je poslovno leto 2018 minilo nekoliko manj turbolentno, vsaj z vidika sprememb računovodskih standardov. Zato so se lahko bolj posvetile kakovosti predstavljenih razkritij. Obseg zahtevanih razkritij v računovodskem poročilu teh družb je manjši od razkritij, ki jih pripravljajo družbe, ki računovodske izkaze sestavljajo po MSRP, kakovost razkritij pa nujno ne zaostaja.
So pa računovodski izkazi nekaterih družb, ki poročajo po SRS, nekoliko manj pregledni. Predvsem gre za to, da so se nekatere družbe odločile, da bodo v temeljnih računovodskih izkazih razlike med poročanim in primerjalnim letom prikazale z indeksi. Takšen način prikaza otežuje njihovo preglednost in uporabnost. Nekatere družbe ne oblikujejo terjatev in obveznosti za odložene davke, prav tako ne rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, pojasnila pa v ničemer ne razkrivajo razlogov za to. So pa nekatere družbe zelo dobro pojasnile izpostavljenost finančnim tveganjem tako s kvalitativnimi kot kvantitativnimi dejavniki.«
Urša Manček, Diogena: »100 točk so letna poročila lahko dosegla pri naslednjih štirih podkriterijih komuniciranja: vsebina – razumljivost, struktura, zaporedje, poudarki, zgodba; oblikovanje – konsistenca skozi dokument, skladnost s CGP, oblika v funkciji vsebine; promocijska vrednost – ali skozi dokument podjetje komunicira tudi drugim javnostim in inovativnost – ali dokument po kakem komunikacijskem elementu izstopa.
Za ocenjevanje bi bilo v prihodnosti koristno, da podjetja poleg letnega poročila pošljejo tudi svoj priročnik celostne grafične podobe. Večina podjetij ga na svoji spletni strani namreč nima objavljenega (izmed ocenjevanih podjetij sta imela le dve), nekateri sicer imajo objavljen logotip, iz katerega pa se ne da sklepati glede uporabe sekundarnih barv, tipografije, značilnih komunikacijskih elementov. Tako je bilo treba pri podkriteriju: oblikovanje in usklajenost s CGP v večini primerov izhajati s spletne strani in drugih razpoložljivih komunikacij, ki jih posamezno podjetje uporablja. Sicer pa so bila letna poročila dobro oblikovana, nekatera so tudi bolj inovativna in imajo večjo promocijsko vrednost, saj so skozi dokument komunicirala s številnimi svojimi deležniki. Večina letnih poročil ima tudi logično vsebinsko sestavo poglavij.« Pri ocenjevanju komuniciranja so podjetja lahko dosegla skupaj 150 točk.
Preostalih 50 točk so letna poročila lahko prejela pri ocenjevanju celovitosti in informativnosti, vpliva zunanjega okolja, splošno znanih dogodkov na poslovanje (vpliv izrednih dogodkov na poslovanje v poslovnem letu 2017 in po datumu bilance stanja mora družba oziroma organizacija izrecno izpostaviti), jasnosti in organiziranosti vsebin letnega poročila, jasni ločitvi računovodskega od poslovnega poročila.
