Petek, 8. 12. 2017, 17.40
6 let, 1 mesec
Ljubljanski prostor, ki je po propadu Mure opustel, zdaj spet živi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,38
Za Muro, nekdaj uspešno oblačilno tovarno, so ostali stečajni postopki, brezposelni delavke in delavci, zaprt obrat v Murski Soboti, v ljubljanskem podhodu Ajdovščina pa tudi prazna prodajalna. Ta tam ne deluje že pet let, prostor pa je bil do nedavnega zapuščen. Zdaj so v njem odprli prizorišče za različne dogodke, razmišljajo pa tudi o odprtju posebne trgovine.
"V Orehovem gaju smo že nekaj časa na preži za zanimivimi prostori, ki s prenovo in revitalizacijo lahko postanejo prizorišča različnih izkušenj, ki jih ponujamo v obliki teambuldingov, poslovnih in odprtih dogodkov," pravi direktor Orehovega gaja Žiga Novak.
Tako se je v začetku novembra pokazala priložnost prav v podhodu Ajdovščina, podzemni pešpoti, v kateri se je v primerjavi s "preostalimi deli Ljubljane, ki doživljajo bum, čas ustavil", je dejal sogovornik. Ko so pred dobrim mesecem izpraznjeni prostor nekdanje prodajalne Mure prodali na dražbi, se je odprla možnost za novi program.
-> Ljubljanski podhod, ki ponuja vse od čevapčičev do erotične masaže
-> Zakaj Plečnikov podhod ne zaživi?
Oživljeni prostor ni samo poklon zlatim letom nekdanjega tekstilnega giganta Mura, temveč slovenski industrijski dediščini na sploh, pravijo njegovi snovalci.
Prostor iz devetdesetih let v današnjem času
"Ko smo stopili v zapuščen prostor nekdanje Murine prodajalne, je bil ta videti kot sredi devetdesetih let," tudi pripoveduje Žiga Novak. Veliko so iz njega sicer že prej odpeljali, ostali pa so velik prodajalni leseni pult, panelne stene in nekdanje garderobe za pomerjanje modnih kosov. Vse to so ob prenovi prostora po načelih ponovne uporabe in upcyclinga (izdelava novega, dragocenejšega izdelka iz starih stvari, op. p.) tudi ohranili in umestili v novo dogajanje.
"Retro zgodbe so tople, ker te spomnijo na čas naše in vaše mladosti. V perspektivi slabe stvari pozabiš, dobrih se spomniš," pravi Žiga Novak, direktor Orehovega gaja, ki je odprl Prodajalno.
Pri zasnovi se je ekipi Orehovega gaja ob tesnem sodelovanju z njihovo oblikovalko Anjo Brelih pridružila še kreativka Sara Tušar Suhadolc, tej je blizu načelo, ki ga sama poimenuje razkošna skromnost bivanja. Temelji na že omenjeni ponovni uporabi in upcyclingu, postopkih, s katerimi starim predmetom vdahne novo življenje.
Zelo pogosto je to precej svetleče, dobesedno, saj ima ustvarjalka rada svetila. Nekaj teh je mogoče videti tudi v oživljenem prostoru. Med njimi so na primer vaza, ki je postala luč organske strukture, ali pa medeninasta posoda za gnetenje testa, izdelana pred slabim stoletjem. Z uporabo novih tehnologij, kot so 3D-tiskanje in LED-svetilke, je kuhinjski element tako postal luč, s patino in toplo svetlobo, ki nastaja zaradi barve medenine.
"Veliko dekorativnih elementov oziroma vse, kar je Murino, od reklamnih plakatov, katalogov do tablic na sanitarijah in doprsnih lutk, je z njenega pogorišča v Murski Soboti. Iz tovarniškega kompleksa, ki je nekoč zaposloval sedem tisoč ljudi."
Odtis Murinih zlatih let
Prvi vstop v zapuščen prostor v podhodu Ajdovščina oblikovalka Sara Tušar Suhadolc opiše kot turoben. "Nekaj, ker je bilo včasih velika zgodba, zgodba o uspehu, je propadlo. Zato mi je bil projekt revitalizacije nekdanje prodajalne v veselje in izziv. Da prostor obudimo v življenje."
Začeli so zbiranje kosov notranje opreme, med katerimi ni novih, so le stari, ponovno ali drugače uporabljeni. "Veliko dekorativnih elementov oziroma vse, kar je Murino, od reklamnih plakatov, katalogov do tablic na sanitarijah in doprsnih lutk, je z njenega pogorišča v Murski Soboti. Iz tovarniškega kompleksa, ki je nekoč zaposloval sedem tisoč ljudi, zdaj pa pod stečajnim upraviteljem delajo le še tri gospe, ki vse skupaj končujejo," o enem od virov notranje opreme v Prodajalni, kot so jo poimenovali, pripoveduje Novak.
Med kosi notranje opreme ni novih, so le ponovno ali drugače uporabljeni.
Po Murinem pogorišču
"Sprehodili smo se po Murinem mestu duhov, zapuščenem kompleksu nekdanjega tekstilnega velikana. V Ajdovščini smo želeli narediti zgodbo o njenih zlatih letih, zato smo izbrali elemente iz osemdesetih in devetdesetih let, ne novejših," o konceptu zasnove prostora še pravi Novak, ki mu je ukvarjanje z dediščino blizu.
Vendar pa ljubljanski prostor v podhodu ne pomeni le poklona Muri, temveč slovenski industrijski dediščini na sploh, še pravijo njegovi ustvarjalci. Ob čemer pa Novak še dodaja: "Retro zgodbe so tople, ker te spomnijo na čas naše in vaše mladosti. V perspektivi slabe stvari pozabiš, dobrih se spomniš."
Luč oblikovalke Sare Tušar Suhadolc: medeninasta posoda za gnetenje testa, izdelana pred slabim stoletjem, je z uporabo novih tehnologij, kot so 3D-tiskanje in LED-svetilke, postala luč s patino in toplo svetlobo, ki nastaja zaradi barve medenine.
Ustvarjati iz obstoječega je lažje, a hkrati tudi izziv
"Da je v ozadju zasnove notranje opreme Murina zgodba, se mi je zdelo dobro izhodišče. Omejitve so vedno dobre, saj se lahko, če je vse odprto, hitro zgodi kreativna blokada. Že kar preveč založene trgovine me delajo tesnobno, kar je svojevrsten paradoks. V vsej tej poplavi izdelkov imam vedno občutek, da sem nekaj spregledala, sprejela napačno odločitev. Nekaj ustvariti iz obstoječih elementov je po eni strani lažje, po drugi pa večji izziv, ki prinaša zadovoljstvo drugačne vrste," pravi Sara Tušar Suhadolc, ki ji kupovanje "novih in lepih stvari" ni tako blizu kot predelava.
Nastala je kot vaza, Sara Tušar Suhadolc pa je iz nje naredila luč.
Obožuje zapuščene objekte, ki jih raziskuje. Zavrženi svetlobni napisi so še ena ustvarjalkina strast, dele teh pa je mogoče v obliki posameznih črk zaslediti tudi v prostoru v podhodu Ajdovščina.
Boljšji sejmi in kosovci
Neumorno hodi po bolšjih sejmih, v Ljubljani prisega na tistega na Viču, sicer pa občasno obiskuje tudi zagrebškega in graškega. Redno spremlja tudi Bolho, s podobno mislečimi pa so ustanovili tudi Facebookovo skupino Kosovci Ljubljana. "Ker so kosovni odpadi že nekaj let tajni, smo se povezali. Član skupine, ki zasledi kosovni odpad, ga poslika in o lokaciji obvesti preostale, da gredo ljudje lahko tja in naberejo, kar potrebujejo," pravi. To, kar je bila včasih precej redna praksa.
Veliko stvari, ki so svoje mesto dobila v nekdanji Murini prodajalni, je tako tudi iz tega vira. Preostali so plod sodelovanja s podjetjem Snago in Centrom ponovne uporabe na Povšetovi.
Trajnost že od otroških let
Ob usmerjanju k podaljševanju življenjske dobe (zavrženih) stvari ustvarjalka poudarja: "Če bi prenehali proizvodnjo in bi stvari, ki že obstajajo, le drugače uporabili, bi imeli dovolj za ohoho let." Ob čemer pa je samokritična, da tudi sama še vedno preveč kupuje, čeprav poskuša vse resnično pretehtati, saj nerada zapravlja za "nepomembne stvari". "Ugotovila sem namreč, da je zmanjševanje trošenja najboljši način, kako priti do več prostega časa. Časa, ki ga porabiš za stvari, v katerih resnično uživaš."
Trajnostni način razmišljanja in življenja, to, kar je danes vse bolj spodbujena in poudarjena družbeno ozaveščena bivanjska perspektiva, je za oblikovalko Saro Tušar Suhadolc način dojemanja že od nekdaj.
"Imela sem srečo, da nismo imeli veliko denarja in sem se zato med odraščanjem morala znajti. Ustvariti iz tistega, kar smo imeli. Spomnim se, kako smo otroci iz soseske že pri sedmih letih iz odpadnih kosov narediti leteče kolo. To sicer ni najbolj uspelo, bila pa je zabavna izkušnja," pripoveduje ustvarjalka, ki ji danes iz odpadnega uspe narediti marsikaj.
Nekdanja Murina prodajalna je postala prostor z novim programom, kraj, odprt za nove dogodke, poimenovali pa so ga Prodajalna.
