NLB, ki kot zastavni upnik cerkvenega holdinga prodaja njegov 51-odstotni delež RRC, na včerajšnji dražbi namreč ni izbrala nobenega od dveh ponudnikov. Na njej sta po naših zanesljivih informacijah sodelovala družba Terra Australis, ki je v lasti avstralskega poslovneža slovenskega rodu Anthonyja Tomažina, in Kompas MTS, ki je prek verige podjetij uradno v večinski lasti Sama Primožiča. "Cena ni izpolnila pričakovanj prodajalca, zato do prodaje ni prišlo," so bili včeraj kratki v NLB. Za večinski paket delnic so v naši največji banki pričakovali najmanj 2,75 milijona evrov, kar bi pomenilo, da celotno družbo vrednotijo na 5,4 milijona evrov. To za približno tretjino presega lanskoletne prihodke RRC, za tri milijone evrov pa tudi kapital družbe.
Tomažin: V posel grem sam, brez partnerjev
Tomažin je včeraj za Dnevnik potrdil, da je Terra Australis za večinski delež RRC ponudila dva milijona evrov. "Cenitev RRC je morda že nekoliko zastarela, saj so se razmere v zadnjem času bistveno spremenile, tega pa bi se morali zavedati tudi v banki," je pričakovanja NLB komentiral Tomažin, ki je do zdaj v pretežni meri vlagal v finančno in nepremičninsko dejavnost. To je včeraj sprožilo več ugibanj o njegovih dejanskih motivih nakupa in možnih "botrih" tega posla, med katerimi se v zadnjih dneh v nekaterih krogih omenja tudi dolgoletni častni konzul Avstralije v Sloveniji Viktor Baraga, sicer predsednik nadzornega sveta Petrola in Hita v času prve vlade Janeza Janše.
"Te osebe ne poznam, niti zanjo še nikoli nisem slišal," je te informacije zanikal Tomažin in poudaril, da bi bil RRC zanj dolgoročna naložba. Baraga za komentarje včeraj ni bil dosegljiv. In zakaj se je kot finančnik in nepremičninar ogrel za nakup računalniškega podjetja? "Prihodnost je v tehnologiji. Svojega premoženja pa ne morem imeti investiranega le v finančnem in nepremičninskem sektorju, temveč moram poskrbeti tudi za razpršitev tveganj," odgovarja Tomažin. "Družba ima dobro vodstvo, visoko boniteto in veliko znanja. Poleg tega je RRC tudi eno izmed redkih slovenskih podjetij, ki posluje z dobičkom, na svojih nepremičninah pa nima vpisanih nobenih hipotek," je še dodal Tomažin, ki meni, da bi se RRC dobro vključil zlasti v njegove avstralske posle.
Nakup RRC pomeni posel z Dursovim sistemom
Zakaj so se potegovali za nakup RRC, nam pri direktorici Kompasa MTS Milenki Skubic Leben ni uspelo preveriti. Tudi Kompas MTS je bil do zdaj najbolj dejaven na nepremičninskem področju, glavnino prihodkov pa ustvari s trgovino na debelo z živili, pijačami in tobačnimi izdelki. Poleg Tomažina in Kompasa MTS so se za nakup RRC v preteklosti zanimali tudi dunajski CDI Consult, ljubljanska Alterna Intertrade Mirana Boštica in Vitoslava Molana ter družba Normacom Plus Claudia Kurenta. Slednji je pred slabim letom dni Zvonu Ena Holdingu za večinski paket delnic RRC že ponudil 2,9 milijona evrov, vendar se je zavleklo z izbrisnimi pobotnicami in nakazilom kupnine.
Javna skrivnost je, da so največja vrednost RRC njegovi posli z državo. Samo lani je Durs RRC po podatkih aplikacije Supervizor nakazal okoli 2,8 milijona evrov, kar je predstavljalo 70 odstotkov vseh prihodkov podjetja. Čeprav je Durs za prenovo svojega informacijskega sistema izbral IBM Slovenija, pa obstoječi informacijski sistem še vedno vodi in upravlja RRC. Po končani prenovi naj bi Durs sodelovanje z RRC prekinil, vendar bo to trajalo še najmanj tri leta. Poleg tega, da prenova omenjenega sistema, ki naj bi Dursu omogočil natančnejši in celovitejši vpogled v povezane finančne transakcije, še nekaj časa ne bo dokončno zaključena, naj bi IBM k sodelovanju že povabil tudi RRC. Po letih kolobocij z Dursovim informacijskim sistemom ta, kot opozarjajo v računovodskih servisih, še vedno ne deluje optimalno in pravilno. Ena največjih težav sistema naj bi bilo neažurno in nepravilno knjiženje obveznosti davčnih zavezancev, kar servisom prinaša več dodatnega dela in stroškov.
