Med petimi prijavljenimi kandidati izbranec predsednika republike Boruta Pahorja za novega guvernerja Primož Dolenc si je v primeru, da bo imel zadostno podporo med poslanci državnega zbora, zastavil pet ciljev, ki so hkrati tudi strateški cilji Banke Slovenije.
Prvi je pravočasno prepoznavanje makroekonomskih izzivov, pri čemer namerava organizirati in nadzirati delo tako, da bo Banka Slovenije sposobna obravnavati ključne makroekonomske in bančnofinančne izzive. Poskrbeti namerava za razvoj in nadgradnjo sodobnih analitičnih orodij in oblikovati učinkovite baze podatkov, kar bo svetu Banke Slovenije in guvernerju omogočilo sprejemanje pravočasnih ukrepov, opozoril in predlogov za izvajanje učinkovite ekonomske politike. Drugi cilj je okrepljen nadzor bančnega sistema in učinkovita implementacija že sprejetih rešitev in orodij, ki bodo prispevali k nadaljnji krepitvi nadzora in stabilnosti finančnega sistema. Pri tem se namerava zavzemati za korektno in poglobljeno sodelovanje z bančno industrijo in drugim deležniki.
Načrti o znižanju števila vodstvenih ravni
Tretji zastavljeni cilj je prepoznavnejša vloga Banke Slovenije v evrosistemu. Po Dolenčevem mnenju ta cilj lahko dosežemo le z aktivnim delovanjem v mednarodnem okolju, strokovno trdnimi, jasnimi in argumentiranimi stališči, pri čemer se namerava zavzemati za upoštevanje značilnosti in interesov našega ekonomskega okolja. Pomemben cilj je tudi zagotoviti učinkovito delovanje Banke Slovenije. Z reorganizacijo, ki poteka, želi doseči večjo prožnost institucije, znižati število vodstvenih ravni in stroške ter zvišati transparentnost. Tega, za koliko bi se lahko znižalo število zaposlenih, še ne ve, povedal pa je, da bo naloga guvernerja in viceguvernerjev, da vsak na svojem področju pogleda, kaj vse je mogoče izboljšati. Peti zastavljeni cilj je zvišanje ugleda Banke Slovenije na raven, na kateri je bil po osamosvojitvi, in zaupanje v javnosti.
Ob svoji današnji javni predstavitvi je Dolenc izpostavil še vprašanje nadzora Banke Slovenije. Po njegovih pojasnilih je nadzor že zdaj vzpostavljen z rednim poročanjem državnemu zboru in državnemu svetu, zunanjo neodvisno revizijo, z revizijskim odborom, dvema zunanjima neodvisnima članoma in potencialnim nadzorom računskega sodišča. Slednje je že zdaj pristojno na nadzor Banke Slovenije, vendar pa se nadzor ne more nanašati na pravilnost in smotrnost praks, ki jih je Banka Slovenije izvajala do novembra 2014, saj je podala zahtevo za presojo ustavnosti enega člena zakona o Banki Slovenije. Pri tem je dodal, da sveta Banke Slovenije v trenutni sestavi o zahtevi za oceno ustavnosti niso nikoli povprašali.
Vloga BS se pri razreševanju problema precenjuje
Nadalje je Dolenc poudaril aktualno temo o izrednih ukrepih Banke Slovenije v letih 2013 in 2014 ter pravicah imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki so jih reševali v tem obdobju. Po njegovih pojasnilih je aktualna odločba ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je bilo v tistih letih in je še danes stanje v Sloveniji neustavno, saj imetniki obveznic in drugih kvalificiranih obveznosti niso imeli zagotovljenega učinkovitega sodnega varstva. Državni zbor je bil pozvan, da neustavnost razreši, česar pa še ni storil, saj zakon ni bil sprejet, je poudaril. Zato od novih poslancev pričakuje, da temu posvetijo posebno in prioritetno pozornost.
Čeprav je Banka Slovenije v minulih letih izdala odločbe, ki so bile podlaga za razlastitev kvalificiranih obveznosti, se po Dolenčevem mnenju njena vloga pri razreševanju tega problema precenjuje. Prepričan je, da je najprej treba počakati na sprejem ustreznega zakona, nato pa na pravnomočne sodne odločbe. Ob tem se je zavezal, da bo Banka Slovenije po sprejemu ustreznega zakona v sodnih postopkih, ki jih je mogoče pričakovati, sodelovala in izpolnjevala zakonske zaveze in odločitve sodišča o razkritju informacij, ki bi bile potrebne za razčiščevanje pravnega in ekonomskega položaja imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. »Zavzemam se, da se neustavnost čim prej odpravi, kar bo omogočalo, da se tovrstna vprašanja rešujejo, kot je značilno za vse druge države članice, torej po sodni poti. Pričakujemo lahko, da se bo v okviru sodnih postopkov po sprejemu zakona vzpostavil neki dialog med strankami, ki bi morda pripeljal v predčasni dogovor, ki bo razbremenil pravosodni sistem,« je pojasnil Dolenc.
