Česa se lahko naučimo od srečnih Norvežanov?

Na včerajšnji mednarodni dan sreče, ki ga po svetu praznujemo od leta 2012, ko je generalna skupščina Združenih narodov prepoznala srečo in blaginjo kot univerzalen cilj in željo ljudi po vsem svetu in jo poslej meri v vsakoletnem poročilu, so Zemljani iz 155 držav lahko izvedeli, v kako srečni državi živijo.

Na vrhu najnovejše lestvice so tako kot zadnjih pet let skandinavske države, tokrat z Norveško na čelu, na repu pa podsaharske afriške države s Srednjeafriško republiko na zadnjem, 155. mestu. Slovenija se z 62. mestom uvršča v prvo polovico najsrečnejših držav na svetu, mesto višje kot lani, a znova za Severni Ciper in pred Perujem.

Norveška se je z lanskega četrtega mesta prebila na prvo mesto in z njega izrinila lansko zmagovalko Dansko. V prvo deseterico najsrečnejših držav v poročilu OZN (World Happiness Report) se uvrščajo še Islandija, Švica, Finska, Nizozemska, Kanada, Nova Zelandija, Avstralija in Švedska. Med njimi ni, denimo, Združenih držav Amerike, v katerih kljub višanju prihodkov v zadnjem desetletju občutek sreče in zadovoljstva upada. V primerjavi z lani so zdrsnile še za mesto nižje in zdaj zasedajo 14. mesto.

Mesto pred njimi zavzema naša severna soseda Avstrija (13. mesto), Nemčija, ki jo mnogi Slovenci štejejo za zgledno državo, se uvršča še tri mesta niže – na 16. mesto. Za njo sta Velika Britanija (na 19. mestu), Francija pa precej niže – na 31. mestu.

Slovenijo od sosednjih držav po zadovoljstvu oziroma sreči prebivalcev poleg Avstrije prehiteva le Italija (48. mesto), medtem ko se Madžarska (75. mesto) in Hrvaška (77. mesto) uvrščata za nami.

Med blaginjo in družbenim kapitalom

»Srečne države so tiste, ki uživajo zdravo ravnotežje med blaginjo, ki jo merimo po ustaljeni metodologiji, ter družbenim kapitalom, ki se kaže v visoki stopnji zaupanja v družbi in zaupanju v oblasti ter nizki stopnji neenakopravnosti,« je glavno sporočilo poročila za britanski Guardian povzel ameriški ekonomist in univerzitetni profesor Jeffrey D. Sachs, tokrat v vlogi direktorja mreže za trajnostne razvojne rešitve (Sustainable Development Solutions Network), ki pripravlja poročilo, ter posebnega svetovalca generalnega sekretarja pri ZN. Po njegovem je treba padec zadovoljstva v ZDA, ki ga avtorji poročila obravnavajo v posebnem poglavju z naslovom Obnovitev ameriškega zadovoljstva, pripisati večanju neenakosti, nezaupanju in korupciji, gospodarski ukrepi, ki jih uvaja Trumpova administracija, pa bodo po Sachsovem mnenju razmere še poslabšali. Ameriška kriza je družbena, ne pa ekonomska, poudarja poročilo.

Srečo merijo s šestimi kazalniki: bruto domačim proizvodom na prebivalca, zdravjem oziroma pričakovano življenjsko dobo, svobodo izbire, radodarnostjo, družbeno podporo in ravnjo korupcije tako pri oblasteh kot v poslovnem svetu. In najnižje uvrščene države, med katerimi so poleg zadnje Srednjeafriške republike še Ruanda (151. mesto), Sirija (152. mesto), Tanzanija (153. mesto) in Burundi (154. mesto), se uvrščajo nizko pri vseh proučevanih oziroma upoštevanih kazalcih.

Najmanj srečni narodi Infografika: Delo

Najmanj srečni Zemljani živijo v podsaharski Afriki. Foto: Reuters

Štiri od šestih kazalnikov merijo iz globalnih raziskav, v katerih okoli 1000 ljudi po svetu vsako leto s točkami od 0 do 10 ocenjuje, koliko družbene podpore uživajo, ko jim gre kaj narobe, kako svobodni so pri odločitvah, ocenjujejo pa tudi svoj občutek o skorumpiranosti družbe, v kateri živijo, in kako radodarni so. Povprečna ocena odgovorov prebivalcev določene države je skupna ocena države. Norveška je letos dosegla oceno 7,54, kar gre po mnenju analitikov pripisati predvsem občutku skupnosti in razumevanju skupnega dobrega, Srednjeafriška republika pa je zbrala komaj 2,69. Slovenija je dosegla povprečno oceno zadovoljstva 5,76 (lani več – 5,93).

Najsrečnejši narodi Infografika: Delo

Medtem ko prebivalci v večini držav v zadnjem desetletju postajajo srečnejši ali se njihov občutek zadovoljstva ne zmanjšuje, je v ZDA, denimo, v tem času upadel. V tem pogledu sta največji padec doživeli Venezuela in Srednjeafriška republika, najbolj pa se je občutek zadovoljstva oziroma sreče povečal v Nikaragvi in Latviji.