Najpogostejše probiotične bakterije so predvsem predstavniki laktobacilov in bifidobakterij, saj so naravni člani zdrave mikrobiote prebavil, poleg tega pa veljajo za varne bakterije, saj jih človek že tisočletja uživa skupaj s fermentirano hrano.
Za razumevanje vloge probiotikov in prebiotikov v naši prehrani moramo najprej osvetliti vlogo črevesne mikrobiote, to je skupnost vseh mikroorganizmov v črevesju – stari izraz je mikroflora –, ki neposredno ali posredno vpliva na delovanje vseh naših organov, pravi prof. dr. Irena Rogelj, profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnica Inštituta za mlekarstvo in probiotike. »Poselitev prebavnega trakta z mikrobi se začne ob rojstvu. Novorojenec pridobi prve bakterije od matere med porodom, med dojenjem in seveda tudi iz okolja, pozneje pa ima pomembno vlogo pri oblikovanju mikrobiote prehrana. Bakterije počasi prekrijejo črevesno površino in jo zaščitijo pred škodljivimi snovmi, patogenimi bakterijami in virusi. Poleg tega pomagajo pri razgrajevanju hrane, črevesnim celicam dajejo energijo, jim pomagajo pri obnovi in sodelujejo pri uravnavanju delovanja imunskega sistema.«
O razliki med pro- in prebiotiki dr. Rogljeva pravi: »Probiotiki so skrbno izbrani predstavniki koristnih črevesnih bakterij, ki lahko prispevajo k vzdrževanju stabilne mikrobiote ali pa nadomestijo uničene koristne bakterije v porušenem mikrobnem ravnotežju prebavil. Prebiotiki pa so hranila, ki jih encimi našega telesa niso sposobni razgraditi, lahko pa jih razgrajujejo koristne bakterije črevesne mikrobiote. V debelem črevesu tako postanejo hrana koristnim bakterijam, pospešujejo njihovo razmnoževanje, kar ugodno vpliva na stabilnost mikrobiote ter na naše zdravje in počutje. Najbolj znani prebiotiki so inulin, fruktooligosaharidi in galaktooligosaharidi, ki so naravne sestavine sadja in zelenjave.«
 |
| Probiotiki so skrbno izbrani predstavniki koristnih črevesnih bakterij, ki lahko prispevajo k vzdrževanju stabilne mikrobiote ali nadomestijo uničene koristne bakterije v porušenem mikrobnem ravnotežju prebavil, pravi prof. dr. Irena Rogelj. Foto: osebni arhiv |
Zakaj potrebujemo probiotike
Ker vemo, da stabilno mikrobioto lahko porušijo škodljivi zunanji in notranji dejavniki, kot so okužbe, zdravila, predvsem antibiotiki, pa tudi stres, ki je skoraj redni spremljevalec sodobnega življenja, je logično, da potrebujemo probiotike za normalno delovanje črevesja. Seveda pa to ne pomeni, da so vsi laktobacili in bifidobakterije probiotiki, pravi Rogljeva. »Probiotične bakterije morajo imeti posebne lastnosti, da lahko v prebavnem traktu tekmujejo z za zdravje škodljivimi bakterijami, razgrajujejo sestavine hrane, spodbujajo delovanje prebavil, pomagajo pri dvigovanju odpornosti itd. Ne glede na to, ali probiotično bakterijo vključimo v živilo, na primer probiotični jogurt, prehransko dopolnilo ali farmacevtski izdelek, mora biti natančno opisana, varna, učinkovita in obstojna. Probiotične bakterije morajo imeti posebne lastnosti, ki jim omogočajo, da žive preidejo skozi želodec v črevesje, kjer se lahko ustavijo in vsaj začasno naselijo. V črevesju morajo s svojim delovanjem pozitivno vplivati na počutje in zdravje človeka. Uravnavajo lahko delovanje imunskega sistema, tekmujejo z drugimi, zlasti škodljivimi mikroorganizmi ali pa spodbujajo delovanje prebavil.«
Prof. dr. Rogljeva poudari, da se moramo zavedati, da vse probiotične bakterije ne učinkujejo enako. »Ene so dobre v boju proti patogenim bakterijam, druge uravnavajo okolje v črevesju in s tem na primer preprečujejo vetrove in trebušne krče, tretje spodbudijo naše črevesne celice, da povečajo sintezo posebnih proteinov in sluzi ter tako »popravijo« ali okrepijo oslabljeno črevesno pregrado, četrte pa prispevajo k dobremu delovanju imunskega sistema. Nekatere imajo več koristnih učinkov, ki pa morajo biti natančno proučeni in dokazani v laboratoriju in kliničnih študijah.«
Zdravi jih ne potrebujejo
Danski znanstveniki, raziskovalci s centra za osnovne metabolne (presnovne) raziskave Univerze v Köbenhavnu, so pred dnevi objavili, da preventivno jemanje probiotikov za zdrave odrasle nima smisla oziroma ne učinkuje, zato ni potrebe, da bi jih jemali. Znanstvenica Nadja Buus Kristensen je pojasnila: »Po naši raziskavi ni trdnih dokazov, da probiotiki delujejo na črevesno floro pri zdravih odraslih ljudeh, čeprav so probiotiki med odraslo populacijo zelo priljubljeni in jih ljudje veliko uživajo.«
Torej ne drži, kot je veljalo do zdaj, da je za naš organizem zdravo, da vsak dan vzamemo probiotik, če že ne s hrano pa v obliki napitka ali tablete? Naša sogovornica odgovarja: »Kot sem omenila na začetku, se naša črevesna mikrobiota oblikuje in razvija skupaj z nami in postane zelo stabilna, kar zagotavlja našo odpornost pred zunanjimi dejavniki. Raziskovalci celo menijo, da lahko o zdravi mikrobioti govorimo takrat, kadar se uspešno upira spremembam in hitro povrne v prvotno stanje, če se njeno ravnotežje zamaje. Torej je logično in celo dobro, da probiotiki pri zdravih odraslih, ki imajo stabilno mikrobioto, ne povzročajo sprememb. Preventivno uživanje probiotikov lahko kvečjemu omili zunanje dejavnike tveganja in s tem pripomore k vzdrževanju stabilnega stanja mikrobiote. Če se to ravnovesje poruši, kar se lahko zgodi zaradi uživanja antibiotika, zaradi okužb, stresa, nerednega prehranjevanja in spremembe okolja (potovanja), pa lahko probiotiki pripomorejo k hitrejši vzpostavitvi normalnega stanja. To velja tako za odrasle kot otroke, a so otroci navadno manj odporni, njihova mikrobiota pa tudi manj stabilna, zato so bolj podvrženi različnim okužbam.«
Po nekaterih trditvah naj bi ravno otroci morali vsak dan zaužiti dovolj probiotikov, ki bi poskrbeli za pravilno delovanje njihovega organizma. Čeprav, kot pravi naša sogovornica, otroci navadno niso dovolj odporni, pa kljub temu ni treba, da zdravi otroci stalno uživajo probiotike. »Priporočljivo pa je, da jih preventivno uživajo takrat, kadar v njihovem okolju razsajajo okužbe ali viroze.«
Probiotiki in prehrana
Zakaj sploh dodatno jemati probiotike, jih ne dobimo dovolj s hrano, s katero se prehranjujemo? Ali tudi pri dodatnem jemanju probiotikov velja zmernost, kot na primer pri dodatnem jemanju vitaminov in mineralov, ki, kot vemo, lahko človeku tudi škodujejo, če jih je preveč, smo vprašali našo sogovornico. »Verjetno s hrano mislite fermentirana živila, kot so jogurt, kislo mleko, kislo zelje, ki vsebujejo veliko mlečnokislinskih bakterij, za katere vemo, da so koristne za naše zdravje. Res so koristne, vendar posredno, ker sestavine živila preoblikujejo v številne za zdravje koristne snovi, poti do črevesa pa jih večina ne preživi, saj so prilagojene drugemu okolju in pogojem, ki vladajo v živilu. S svojim delovanjem oblikujejo okus, aromo in teksturo živila, z razgradnjo sestavin pa izboljšajo njegovo prebavljivost. Probiotični jogurt na primer se od navadnega razlikuje po tem, da so poleg mlečnokislinskih bakterij, ki naredijo okusen jogurt, dodane še dobro proučene probiotične bakterije, ki so prilagojene razmeram v črevesju in lahko zato učinkujejo tudi v njem.«
