Tiskane izdaje
Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, plačila ZZZS za izvajanje zdravstvenih storitev namreč ne pokrijejo več niti plač zdravstvenega kadra v domovih, kaj šele materiala in drugih stroškov. Sekretar skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak je stanje označil kot kritično in dejal, da nanj vlado in pristojno ministrstvo za zdravje opozarjajo že vse leto, a doslej brez uspeha.
»Da pa bi bila mera res polna, je vlada julija sklenila še dogovor o odpravi plačnih anomalij, s katerim je občutno povečala stroške dela − ne da bi zagotovila za to potrebna sredstva,« je opozoril Bizjak. Po njegovih besedah si zaposleni v domovih zagotovo zaslužijo višje plače, saj so obremenjeni in bi jih potrebovali več zaradi vse večjih potreb starostnikov. A je po njegovem mnenju za državo izredno žalostno, da bodo očitno prisiljeni denar zanje izterjali po sodni poti.
Domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi bodo ZZZS tožili zaradi nespoštovanja zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter splošnega dogovora za pogodbeno leto 2017, s katerim so določene cene zdravstvenih storitev. Sklicujejo se na 66. člen omenjenega zakona in 4. odstavek 9. člena splošnega dogovora. Omenjene določbe namreč po njihovih navedbah predvidevajo samodejno upoštevanje sprememb, ki jih vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja dogovorijo v aneksih h kolektivnim pogodbam in ki vplivajo na stroške dela.
Prihodnje leto bo problem še resnejši
A kot so opozorili, je kljub povečanim stroškom, predvsem povečanim stroškom dela, vlada v splošnem dogovoru za leto 2017 cene zdravstvenih storitev linearno znižala na raven 91,74 odstotka cene pred 1. aprilom 2009. Konec julija pa se je nato s sindikati javnega sektorja dogovorila o odpravi anomalij do 26. plačnega razreda, s čimer so se stroški dela zdravstvenega kadra v domovih povečali za šest do devet odstotkov. ZZZS pa se na njihov poziv k ustrezni prilagoditvi cene zdravstvenih storitev ni niti odzval.
Foto: Uroš Hočevar/Delo
V skupnosti opozarjajo, da je s tem vlada stroške odprave plačnih anomalij prevalila na starejše, njihove svojce in izvajalce. Zaradi dviga plač je namreč morala večina domov dvigniti cene oskrbe, ki jih iz lastnih žepov plačujejo starejši in njihovi svojci, v povprečju za dva do tri odstotke. Izvajalcem pa kljub varčevanju tudi na tako kritičnih področjih, kot sta redno vzdrževanje opreme in stavb, grozijo rdeče številke.
Po projekcijah skupnosti bodo odhodki, nastali z izvajanjem zdravstvene nege v slovenskih domovih za starejše, v letošnjem letu dosegli 122,6 milijona evrov, plačilo ZZZS pa bo znašalo 104,08 milijona evrov.
Samo za plače v splošnemu dogovoru predpisanega kadra bodo domovi za starejše in posebni socialnovarstveni zavodi v letu 2017 predvidoma plačali 107 milijonov evrov. Za plače, ki jih izvajalci morajo izplačati skladno z zakonodajo, bo tako zmanjkalo skoraj tri milijone evrov, pri čemer morebitna povečanja na delovnih mestih nad 26. plačnim razredom, o katerih se dogovarja vlada, pri tem izračunu sploh še niso upoštevana.
V skupnosti pri tem svarijo, da bo v prihodnjem letu problem še resnejši, saj bo domovom samo za plače zmanjkalo že osem milijonov evrov, ob morebitnem dogovoru še za drugi del odprave plačnih anomalij pa še več.
Za ZZZS napovedane tožbe neutemeljene
ZZZS je napovedano tožbo v odzivu ocenil kot pravno neutemeljeno, »saj se skladno z zakonom partnerji v zdravstvu v okviru splošnega dogovora dogovarjajo o kalkulativnih elementih cene zdravstvenih storitev, kar pomeni, da se v cenah upoštevajo dogovorjeni plačni razredi delavcev v zdravstvu in ne konkretni plačni razredi vsakega zdravstvenega delavca posebej skladno s kolektivnimi pogodbami za javni sektor«.
ZZZS tako med drugim izpostavlja, da kolektivnih pogodb ni moč neposredno uporabiti za oblikovanje cen zdravstvenih storitev. Opredeljujejo namreč plačni razred za posamezno delovno mesto in ne za posamezno vrsto zdravstvene nege iz splošnega dogovora.
Poleg tega mora ZZZS uresničevati z ustavo predpisano fiskalno pravilo, kar pomeni, da se ne sme zadolževati, če nima ustvarjenih presežkov iz preteklih let, so pojasnili.
Po njihovih navedbah omejena finančna sredstva ZZZS v letošnjem letu ne omogočajo, da bi zagotovil dvig cen zdravstvene nege zaradi dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja. Učinek napredovanj in povišanja plačne lestvice je ocenjen na približno 80 milijonov evrov za vse izvajalce zdravstvenih storitev na letni ravni.
