Ko pianistka zasliši glas Johna Malkovicha

Ljubljana - »Veliko sem delal s klasičnimi glasbeniki, pevci, dirigenti in reči moram, da ta izkušnja ni tako zelo drugačna od igre. Pri obeh gre za čustva. Za tisti pretok in gibanje nečesa nerazložljivega,« pravi igralec in režiser John Malkovich, ki se vso svojo filmsko in gledališko kariero vzporedno loteva tudi eksperimentalnih projektov. Tudi nocoj bo v Unionski dvorani skupaj z italijanskim komornim orkestrom Solisti Aquilani, Šnitkejevo glasbo in pianistko Anastasyo Terenkovo poskrbel za izjemno doživetje.

Prvi del koncerta bo Šostakovičev Godalni kvartet št. 8, ki ga je Rudolf Baršaj orkestriral za godalni orkester in mu dal naslov Komorna simfonija. Kot solistka se bo Bachovem Violinskem koncertu predstavila mednarodno uspešna slovenska violinistka Lana Trotovšek, ki je nastopala na številnih mednarodnih odrih in z zvenečimi orkestri; med drugim je bila na začetku kariere del The Greenwich Tria z violinistom Stjepanom Hauserjem (zdaj 2 Cellos) in pianistko Yoko Misumi.

Drugi del koncerta bo, kot že rečeno, vznemirljiva fuzija Šnitkejevega Koncerta za klavir in godala, v katerem se bo Solisti Aquilani in pianistki Anastasyi Terenkovi pridružil John Malkovich z recitali odlomkov iz romana argentinskega pisatelja Ernesta Sabata Grobovi in junaki (Sobre héroes y tumbas, 1961), ki jih je, kot je dejal, izbral sam in pazil, da se glasba in tekst organsko prepletata, da glas ne preglasi glasbe. »Zdi se, kakor da je bil ta tekst napisan za to glasbo ali kakor da je bila Šnitkejeva glasba napisana za ta tekst,« je dejal Malkovich, potem ko sta z Anastasyo Terenkovo uspešno gostovala še v Nemčiji, Argentini in na Finskem.

Sanjsko stanje

Malkovich je znan po tem, da se loteva nenavadnih projektov, od filma, ki ga do leta 2115 nihče ne bo videl, do hibridnih žanrov, fuzije opere, gledališča pa do glasbenega eksperimenta s skladateljem Ericom Alexandrakisom, Yoko Ono in Seannom Lennonom, kjer je na glasbo recitiral znameniti Platonov Nauk o votlini. »Če mi kdo ponudi res zanimivo idejo, bom sodeloval, in to z vso silo in strastjo,« pravi John Malkovich. In tako mu je pred dvema letoma pianistka Ksenia Kogan predlagala sodelovanje, ker je »Šnitkejev Koncert za klavir in godala potreboval glas«. In to ne kar katerikoli glas. Slišala je Malkovichev glas. »Takoj ko sem se poglobil v Šnitkejev Koncert za klavir in godala, sem zaslišal stavke iz romana Ernesta Sábata Grobovi in junaki,« je rekel Malkovich. V glasbo je prepletel odlomke iz poglavja romana Poročilo o slepcih, nekakšen roman v romanu, preplet norosti, tesnobe, mračnih duševnih stanj junaka Fernanda, ki do slepcev čuti gnus in v njih vidi del svetovne zarote.

Odkar je Malkovich pred mnogimi leti prvič naletel na argentinskega znanstvenika, fizika, ki je postal kultni pisatelj Sabata, ga postavlja ob bok njegovima najljubšima Márquezu ali Faulknerju; roman Grobovi in junaki ga je toliko pretresel, da je želel po njem posneti film, a je bil proces tako dolgotrajen, da je za nekaj časa obupal.

Preplet glasu in klavirja

»Kako se je Malkovich skupaj z rusko pianistko Anastasyo Terenkovo, s katero je med drugim nastopal v Sabatovem mestu Buenos Airesu, znašel v kombinaciji z italijanskimi Solisti Aquilani na letošnjem Festivalu Ljubljana, je zanimiva zgodba naključij, ki traja že dve desetletji,« pravi direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek. Kot solist klarinetist je bil leta 1997 povabljen v italijansko mestece L'Aquilo, kjer je s Solisti Aquilani pod vodstvom legendarnega dirigenta Vittoria Antonellinija, soustanovitelja orkestra, odigral osem ponovitev Mozartovega Koncerta za klarinet in orkester v A-duru; tam se je spoprijateljil z (zdaj že pokojnim) dirigentom in člani orkestra ter s hrvaškim violinistom Inom Mirkovićem. Ko je Brlek leta 2014 na povabilo skladatelja in dirigenta Krzysztofa Pendereckega prišel kot solist v Jerevan, je tam po dveh desetletjih srečal tudi Mirkovića, ki je vmes postal agent Malkovichevega projekta. Brlek je takoj dobil idejo, da združi godalni orkester Solisti Aquilani s prav tako že svetovno uspešno fuzijo Malkovichevega recitala na Šnitkejevo glasbo – in očitno nas nocoj čaka neobičajen preplet glasu in klavirja, drame in koncerta hipnotične Šnitkejeve glasbe, ki hrani paranoično tesnobnost Sábatovega teksta.

»Glasba je morda najmočnejši medij od vseh umetnosti, pravi Malkovich, »ker se te dotakne ne le v glasbenem, duhovnem smislu, ampak deluje nate dobesedno fizično. Samo glasba v nas lahko ustvari nekakšno sanjsko stanje.«