Koordinator projekta je Park Škocjanske jame, poteka od leta 2010, nastal pa je na pobudo Slovenije po večkratnih pozivih Mednarodne zveze za ohranitev narave (IUCN), naj države z Dinarskim krasom pripravijo skupni predlog za Unesco. Od začetnega navdušenja zaradi nesodelovanja Hrvaške ter Bosne in Hercegovine ni bilo nič, zato se je leta 2015 Slovenija odločila za samostojno kandidaturo.
Kandidatura zajema 25.000 hektarov veliko območje, ki zajema šest občin: Bloke, Cerknica, Postojna, Pivka, Loška dolina in Logatec. Glavna značilnost tega območja so kraška polja ter nanje navezujoča se speleološka in hidrološka mreža, pomembne pa so tudi speleobiologija in zgodovina krasoslovja. Sporazum pa je podpisalo tudi deset organizacij, ki so tako ali drugače povezane z upravljanjem klasičnega krasa v Sloveniji.
»Za Slovenijo bi to pomenilo peti vpis in tretji vpis s področja narave. Ta vpis na Unescov seznam bi pomenil veliko priznanje Sloveniji kot državi, se pravi priznanje krasoslovnim strokovnjakom na eni strani, da so skozi stoletja uspeli dokazati, da ima tukaj krasoslovje svojo zibelko. Po drugi strani pa je to priznanje domačinom, ki so s tem območjem živeli in ga trajnostno upravljali že takrat, ko o trajnostnem razvoju nismo niti govorili,« je po podpisu sporazuma povedala koordinatorka priprave nominacije klasični kras Rosana Cerkvenik.
