»Priti moramo čim hitreje od Jadrana do Budimpešte«

Ljubljana – Imre Kovacs je generalni direktor madžarskega železniškega podjetja Rail Cargo Hungaria (RCH). Njihov lastnik so od privatizacije leta 2008 avstrijske železnice (ÖBB) oziroma hčerinsko podjetje Rail Cargo Austria. Na Madžarskem imajo 65-odstotni tržni delež. Zaposlujejo dva tisoč ljudi, imajo osem tisoč vagonov, letni pretovor znaša 35 milijonov ton, s čimer bodo po Kovacsevih besedah letos ustvarili 220 milijonov evrov prihodkov.

Ali veste, da imamo v nedeljo referendum o gradnji drugega tira med Divačo in Koprom?

Da, seveda to vem. Že 18 let smo prek mejnega prehoda Hodoš povezani s Slovenskimi železnicami. V Sloveniji pa imamo tudi zasebno podjetje Rail Cargo Carrier, to je naše podjetje v Ljubljani, in Luka Koper je za nas izjemnega pomena. V Koper vsak dan pride šest vlakov, šest vlakov pa gre vsak dan nazaj iz Kopra, zato imam zelo jasno mnenje o potrebi po drugem tiru. Za nas je poleg povezave med Koprom in Budimpešto zelo pomembna tudi povezava s Šentiljem in Jesenicami, naš lastnik so namreč avstrijske železnice.

Kako pomembna je za vas Luka Koper?

Za Madžarsko je Koper že več kot dve desetletji tradicionalno pristanišče. Vsa žita, jeklo, kontejnerje in končne izdelke vozimo na Madžarsko prek Kopra. V zadnjih letih pridobiva zlasti Trst, po vstopu v EU pa tudi Reka. Če Koper ne bo razvijal svojih zmožnosti, tako železniških kot pristaniških, bomo iskali poslovne priložnosti v omenjenih dveh pristaniščih.

Koliko časa vaše kompozicije potrebujejo z Reke, iz Kopra in Trsta do Budimpešte?

Storitve omenjenih treh pristanišč so primerljive, pomembno je, da so vsa tri pristanišča v EU. Nas zanima le, kako najhitreje priti od Jadrana do Budimpešte. Morda ima Reka od omenjenih treh najslabše razvite storitve, toda ravno ta teden je poljsko logistično podjetje OT Logistics z največjima hrvaškima delničarjema podpisalo pogodbo o upravljanju reške luke. Pričakujem, da bo zasebni upravljavec Luke Reka dal močan pospešek njihovim storitvam.

Kaj pa je za vas problem med Hodošem in Koprom?

Proga med Divačo in Koprom je 120-odstotno preobremenjena. Kapacitete so premajhne. Zato morajo naši vlaki čakati za vstop v Luko. To pa ni edini problem za nas, enako huda ovira je, da v Koper ne moremo priti z daljšimi vlakovnimi kompozicijami. Trenutna infrastruktura omogoča vlakovne kompozicije do 500 metrov, za nas pa je vitalnega pomena, da so kompozicije lahko dolge tudi 550 metrov in več.

Ampak to pa ni tolikšna razlika, zgolj 50 metrov.

Je pa velik problem za konkurenčnost in kakovost prevoza. Veliko strank potrebuje 550 metrov dolge kompozicije. Pri prevozu kompozicij, ki so daljše od 500 metrov, imamo velike težave, ker tirne zmogljivosti med Divačo in Koprom tega ne omogočajo. Problem je tudi drugje v Sloveniji, saj se morajo vlaki na postajah umakniti, ker se dve kompoziciji ne moreta srečati. V Luki pa zaradi tega potrebujemo več lokomotiv in več osebja. V EU je trenutno veliko pomanjkanje lokomotiv in strojevodij. Ker moramo čakati pred Koprom, moramo najti dodatne lokomotive in strojevodje. Stroški prevoza se nam občutno povečajo, smo počasnejši in stranke iščejo alternativne prevoze. Zlasti spomladi je bilo stanje katastrofalno, morali smo tudi tri dni čakati za vstop v pristanišče.

Kako resna konkurenca vam je cestni prevoz?

Seveda je resna. Ker imamo veliko količino, nam sicer ne predstavlja cenovne konkurence. Naša slabost v primerjavi s cestnim prevozom je kakovost storitev, kjer pa je ključni dejavnik hitrost. Če moramo čakati pred vstopom v pristanišče, smo težko konkurenčni s kakovostjo naše storitve. Stranke zato raje izberejo cestni prevoz, saj tovornjakom ni treba čakati.

Zakaj je Koper za vas pomemben?

Luka Koper je tradicionalna vstopna točka kontejnerjev za Madžarsko in celotno srednjo Evropo. Do pred dvema desetletjema sta to vlogo imeli pristanišči v Hamburgu in Rotterdamu, nato pa je priložnost izkoristil Koper in razvil konkurenčne storitve. Pomislite pa tudi na učinke, ki jih ima Luka Koper za vaš proračun: carinske dajatve, ki jih mora plačati uvoznik na kontejnerje iz Azije, ostanejo v Sloveniji.

Bo Madžarska soudeležena pri investiciji, če bo Slovenija gradila drugi tir?

Po mojih informacijah si madžarska vlada zelo želi biti udeležena pri tem projektu in ga obravnava prioritetno.