V Sloveniji kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec. Večina teh je prvič kadila pred polnoletnostjo in pri večini gre za bolezen zasvojenosti z nikotinom. Več kot polovica kadilcev želi prenehati kaditi, ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), veliko jih v prvih poskusih ni uspešnih.
Kot ugotavlja klinična psihologinja Anka Zavasnik, se spoznavanje s to razvado običajno začenja v obdobju mladostništva in je lahko povezano z različnimi spodbudami: nekateri bi radi zadostili radovednosti, drugi bi bili radi podobni idolu, staršem oziroma drugim odraslim kadilcem, ki jm pomenijo avtoriteto, bili enaki v očeh prijateljev, ki kadijo, tretji s tem izkazujejo odraslost. Vsak bodoči kadilec je pripravljen vložiti veliko truda in energije v to, da se nauči kaditi, začetki so namreč navadno povezani z neprijetnimi telesnimi občutki in različnimi težavami, povezanimi s prikrivanjem kajenja pred starši, skrbniki in drugimi odraslimi. Kadilec te ovire uspešno premaguje in postaja vedno bolj odvisen od nikotina.
Brezplačna pomoč
Mnogi nekadilci se sprašujejo, zakaj ljudje kadijo, če pa vsi vemo, kako škodljivo je. Kadilci odgovarjajo, da zbolevajo tudi tisti, ki ne kadijo, da se o škodljivosti pretirava in da bomo vsi enkrat umrli, sploh pa je še veliko škodljivih dejavnikov, ki vodijo v bolezni, od hrane od stresa. Seveda je najbolje, da sploh ne začnemo kaditi, strokovnjaki pa poudarjajo, da čim prej opustimo to nezdravo razvado. »Opustitev kajenja je koristna za zdravje v katerem koli obdobju življenja, največje koristi za zdravje pa prinaša opustitev kajenja pred 40. letom,« pojasnjuje mag. Tadeja Hočevar z NIJZ.
Kot brezplačna pomoč kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je na voljo tudi svetovalni telefon z usposobljenimi svetovalci. Uporabniki dobijo informacije o škodljivostih kajenja, prednostih nekajenja, metodah opuščanja te razvade, ki so v Sloveniji na voljo, kam se obrniti po pomoč, informacije o tem, kako opustiti kajenje, izvaja se tudi podpora v času opuščanja kajenja in podpora v času vzdrževanja abstinence. Telefonska številka svetovalne linije je 080 27 77 in je objavljena na vseh embalažah tobačnih izdelkov. |
»Programi opuščanja potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti to razvado, se lahko kadar koli obrnejo na najbližji zdravstvenovzgojni center, ne potrebujejo napotitve osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja. Kot brezplačna pomoč kadilcem, ki želijo opustiti kajenje ali potrebujejo pomoč pri vzdrževanju abstinence, je na voljo tudi svetovalni telefon.«
Prekinil po 23 letih
Prav s tem si je v prvih dnevih pomagal 42-letni David iz Kopra. Dolgih 23 let je kadil, do neke februarske sobote, ko je prenehal. »Bil je trenutek, nisem ga načrtoval. Nikoli nisem poskušal nehati.« Že naslednjega dne je občutil težave, imel je abstinenčno krizo, pravi: »Prva dva meseca je bilo hudo. Po desetih dnevih sem poklical na svetovalni telefon, zanimalo me je, kako bi si pomagal, olajšal težave, ker sem odsekal na hitro, je telo doživelo šok.« Razlike so po petih mesecih nekajenja očitne: lažje dihanje, boljša prekrvitev, kar se pozna tudi pri erekciji, boljši okus. Vsem, ki bi radi nehali kaditi, svetuje, naj to storijo, ko je pravi trenutek, in še, naj ne prekinejo naenkrat, kot je on, počasi naj zmanjšujejo, da bodo težave manjše. Te prej ali slej minejo, zato David poudarja, da je treba vztrajati.
