Slovenci smo ambiciozni, nezaupljivi in drobnjakarski ljudje. V svoji majhnosti z vsem pretiravamo. Samo poglejte, koliko občin imamo, koliko strank že obstaja, 90 poslancev se poti ali spi v DZ, kar nekaj jih je v DS in vsaka nova vlada želi več ministrstev. (Mislim, da bi lahko hitro pridobili finančna sredstva, če bi se vedli bolj racionalno.) Že mnogo Slovencev ima kakšno funkcijo, mnogo jih podpira »samo naše«. Polovica državljanov pa je obupala, ima vsega dovolj in se tega »ne gre več«. Le kako bi jih motivirali, da bi šli na volitve?
Šarec je omenjal spremembo volilne zakonodaje. Želim si, da bi imeli večji vpliv na izbor poslancev. Volili bi tiste, ki jim zaupamo. Tudi odgovarjali bi nam in ne strankam. Če bi nas kdo razočaral, bi ga lahko odpoklicali. Zaradi tega bi gotovo delali bolj odgovorno in etično. Sprašujem se tudi, ali jih res potrebujemo 90, da se kot »svete krave pasejo« v našem parlamentu, v delovnih telesih, v tujini; živijo in se prehranjujejo skoraj zastonj in služijo, služijo.
Stranke rastejo kot gobe po dežju. Motivi za njihovo ustanavljanje so različni, velikokrat egoistični. Imam dober recept. To je zakonodaja, naj se vsaka stranka financira iz lastne članarine. (Tudi »stranka« vernikov RKC.)
Poslušam ljudi, ki spremljajo ustanavljanje koalicije. Eni so ves čas na preži, gledajo vsa poročila in še vedno upajo, da Šarcu ne bo uspelo. Drugi postajajo nestrpni: Kaj mečkajo? Kaj se prerekajo? Zakaj je Bratuškova, ki sploh ni bila izvoljena, tako važna in glasna? Cerar bi se že lahko sprijaznil, da ni več prvi… Ali Levica sploh ve, kaj hoče? Tretjim postaja vseeno. Mislim, da smo že v manjšini tisti, ki si dopovedujemo, da jim je treba pustiti čas in razumeti demokratične procese. Morajo se dogovarjati, tehtati, prilagajati, čeprav bi komunikacija lahko bila bolj asertivna, na koncu pa najti najboljši skupni imenovalec rešitev za svoje volilce. (Tudi volilci bi morali vedeti, kaj jim stranke v programih obljubljajo, če jih sploh imajo, da bi lahko sledili njihovim uresničitvam.)
Menim, da bo Šarec čez nekaj dni izvoljen za mandatarja tudi s podporo Levice in dveh poslancev narodnosti. Ljudmila se bo vzdržala. Začeli se bodo pogovori o vladi. Bratuškova bo nehala groziti, ker je spoznala, da Levica ni zaradi tega spremenila stališč in postala vladna stranka. Njenih ministrov v vladi ne bo samo v primeru, če stranka ne premore ljudi za to, ona pa ima druge načrte. Šarec bo mandatar. Koliko časa pa bo njegova vlada vzdržala, je odvisno od njene sestave. Ključni so ministri in državni sekretarji, ki operativno vodijo delovanje države, pripravljajo vse predpise… Ta mesta velikokrat zasedejo politiki brez ustreznih vodstvenih izkušenj, izobrazbe, znanja jezika in »talenta«. Ali pa profesorji, ki sicer imajo izobrazbo (ki se običajno ne pokriva iz resorjev, ki ga vodijo), vodstvenih izkušenj pa nobenih… V Sloveniji imamo sposobne ljudi, ki pa se zaradi lobijev ne želijo izpostaviti.
Šarec nima izkušenj iz državne politike, nekaj vodstvenih pa gotovo ima (več kot ob prevzemu funkcije Cerar). Verjamem, da bo deloval etično. Naj dobro premisli, koga bo izbral v svojo ekipo. Ta odločitev je zelo pomembna zanj, še bolj pa za nas.
Polona Jamnik, Bled
