Ponedeljek, 16. 7. 2018, 16.26
5 let, 9 mesecev
Odprtje razstave povojne jugoslovanske arhitekture v newyorški MoMI #foto
"Jugoslavija je imela v najboljših časih jasno vizijo"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,38
30
Razstava o jugoslovanski arhitekturi med letoma 1948 in 1980 v newyorškem muzeju sodobne umetnosti (MoMA) bo prinesla boljše razumevanje pomembnega, vendar premalo proučenega poglavja zgodovine arhitekture svetovne ureditve v obdobju hladne vojne, je ob njenem včerajšnjem odprtju izjavil kustos postavitve Mario Stierli.
"Z vidika sodobnosti pa bo razstava opomnik, da lahko arhitektura cveti le, ko obstaja širše družbeno razumevanje njene moči za preobrazbo in dvig družbe ter kakovosti življenja, ki jo ponuja svojim državljanom," so še besede kustosa razstave Maria Stierlija z naslovom H konkretni utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji, 1948–1980, ki bo v slovitem newyorškem muzeju MoMA na ogled do 13. januarja.
"Razstava v New Yorku prikazuje vrhunce, ki smo jih kot družba ustvarili v 20. stoletju. Arhitektura na razstavi je fizična materializacija tega, kar smo kot družba dosegli z odprtostjo za novo, s krepitvijo socialne države, s kolektivnimi modeli upravljanja in drugimi stvarmi, ki so v ozadju te arhitekture. Zato to arhitekturo danes kot aktualno prepoznava ves svet," pa pomen mednarodne predstavitve podčrtuje direktor ljubljanskega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Matevž Čelik.
Z odprtja razstave H konkretni utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji, 1948–1980, v newyorški MoMI.
Slednji je ob Luki Skansiju in Martini Malešič del slovenske delovne komisije, ki je pripravila izbor in nabor slovenskih eksponatov za mednarodno postavitev.
Razstava povojne jugoslovanske arhitekture z naslovom H konkretni utopiji: Arhitektura v Jugoslaviji, 1948–1980, v sloviti newyorški MoMI predstavlja dela ustvarjalcev, kot so zapisali v ameriškem muzeju, umeščenih med kapitalistični Zahod in socialistični Vzhod, ki so se odzivali na nasprotujoče si zahteve in vplive ter razvili povojno arhitekturo, ki je bila obenem v skladu z oblikovanjem drugod po Evropi in širše ter nasprotujoča z njim. Arhitektura, ki je nastala, je odraz radikalne raznolikosti, hibridnosti in idealizma, ki so bili značilni tudi za Jugoslavijo.
Na razstavi so poleg arhitekturnih del Edvarda Ravnikarja, Milana Miheliča, Stanka Kristla, Savina Severja, Marka Mušiča, BIRO 71 (Štefana Kacina, Jurija Princesa, Bogdana Splinderja, Marijana Uršiča), UIRS (Vladimirja Braca Mušiča, Marjana Cerarja, Marjana Bežana, Nives Starc) in Jožeta Plečnika predstavljena še oblikovalska dela naslednjih slovenskih avtorjev: Nika Kralja, Saše J. Mächtiga, Davorina Savnika, Nives Kalin Vehovar, Branke Tancig, Jakice Accetto, Majde Dobravec, Marijana Gnamuša, Marjete Gale, Borisa Selana in Borisa Rozmana.
Od risb do filmskih kolutov
Prvo menarodno predstavitev del vodilnih jugoslovanskih arhitektov modernizma, med katerimi so Edvard Ravnikar, Stanko Kristl, Bogdan Bogdanović, Juraj Neidhardt, Svetlana Kana Radević, Vjenčeslav Richter, Milica Šterić in drugi, je oblikoval glavni kustos za arhitekturo in oblikovanje pri MoMA Martino Stierli v sodelovanju s profesorjem Univerze Florida Atlantic Vladimirjem Kulićem in pomočnico kustosa za arhitekturo in oblikovanje v MoMA Anno Kats.
Razstava vključuje več kot 400 risb, modelov, fotografij in filmskih kolutov iz različnih arhivov, družinskih zbirk in muzejev. Izpostavljena so arhitekturna dela vse od Ljubljane, kot na primer Ravnikarjev Trg republike, ki je nosilna podoba razstave, in vse do povojne obnove Skopja, nastanka Novega Beograda in prenove bele mošeje v BiH.
Del postavitve pa so tudi tri tri videoinštalacije filmarke Mile Turajlić, fotografije Valentina Jecka ter sodobna umetniška dela Jasmine Cibic in Davida Maljkovića.
Razstava vključuje več kot 400 risb, modelov, fotografij in filmskih kolutov iz različnih arhivov, družinskih zbirk in muzejev. Del postavitve pa so tudi tri sodobne videoinstalacije.
Od stola do kioska
Modernizacija, Globalno omrežje, Vsakdanje življenje in Identiteta so posamezni tematski sklopi sklope, ki raziskuje teme urbanizacije velikega obsega, tehnoloških eksperimentov in njihove uporabe v vsakdanjem življenju, potrošništva, spomenikov in spominjanja ter globalnega dosega jugoslovanske arhitekture.
Izpostavlja tudi enkratni obseg oblik in načinov produkcije jugoslovanske arhitekture in njenega edinstvenega in hkrati raznolikega značaja, so še zapisali.
Ob tem pa v sklopu Vsakdanje življenje, kjer so izbrani primeri sodobnega oblikovanja tistega časa, izstopata legendarni zložljivi stol Nika Kralja Rex iz leta 1956 in kiosk Saše Machtiga K-67.
V sklopu Vsakdanje življenje, kjer so izbrani primeri sodobnega oblikovanja tistega časa, izstopata legendarni zložljivi stol Nika Kralja Rex iz leta 1956 (na fotografiji levo) ...
in kiosk Saše Machtiga K-67 (na fotografiji).
Od Trga republike do Novega Beograda
V tematskem delu, naslovljenem Identitete, ki je posvečen raziskovanju vloge arhitekture pri posredovanju med različnimi etničnimi skupnostmi v Jugoslaviji v smeri univerzalne socialistične modernizacije, pogojene s posebnostmi regionalnih arhitekturnih šol, so med drugim predstavljena tudi dela Edvarda Ravnikarja. Slovenskega arhitekta, ki je gradil na tektonski tradiciji srednjeevropskega modernizma v Sloveniji in drugje, medtem ko je pri Juraju Neidhartu v BIH mogoče spremljati sledi iz tradicije otomanskega imperija.
Kot primeri hitre preobrazbe iz večinoma podeželske države, ki je bila v drugi svetovni vojni uničena, so v delu, naslovljenem Modernizacija, izpostavljeni Novi Beograd in drugi projekti, na primer Delavska univerza Moše Pijade, ki sta jo leta 1955 zasnovala Radovan Nikšić in Ninoslav Kučan.
Globalno omrežje tematizira "izvoz projektov Jugoslavije v novonastale samostojne države, ki so bile nekoč kolonije. Jugoslavija je pomagala uvrstiti Gibanje neuvrščenih in je tako dobila dostop na trge nekdanjih kolonij." V tem delu pa je obravnavana tudi obnova Skopja po potresu leta 1963, kjer so sodelovali številni priznani mednarodni arhitekti.
Razstava bo na ogled do 13. januarja.
Vizualno izredno privlačna razstava
"Razstava nazorno pokaže, da je imela Jugoslavija v svojih najboljših časih jasno vizijo. Arhitekti so to vizijo materializirali s konceptualno, konstrukcijsko in tehnološko drznimi načrti mest in stavb, krajinskih ureditev in spomenikov. In to je mogoče največje sporočilo te vizualno izredne privlačne razstave," ob mednarodni predstavitvi tega arhitekturnega in družbenega obdobja pravi arhitekt Boštjan Vuga, predsednik sveta MAO.
30