SEVNICA – »Stojim pred sodiščem. Čakam razpravo zaradi uboja Nikice Martinovića v Celovcu leta 1975. Pred sodiščem je samo moj prijatelj M. H. iz Radeč. Novinarjev ni,« svojo pripoved na spletni strani v hrvaškem jeziku zapiše Roman Leljak, po rodu Hrvat. In nadaljuje: »V sobi 12 sodnik Ivan Kovač, zasebni tožilec Janez Zemljarič, šef Udbe, ni prišel. Ima denar, prišel je njegov pravni zastopnik.« Leljak opazi tudi »lokalno slovensko novinarko«. Nato zapiše, da mu očitajo, da je »v knjigah ter slovenskih in hrvaških medijih napisal, da je Janez Zemljarič kot šef slovenske Udbe v program dela slovenske Udbe za leto 1975 napisal, da je treba onemogočiti planirano srečanje Pliberškega voda v Celovcu,« in da je on obtožil Zemljariča, da je sprejel odločitev o likvidaciji Nikice Martinovića. »Zakaj bi bila to kleveta, to je resnica,« še piše Leljak na svoji spletni strani.
Kot publicist in samostojni raziskovalec, kot se samopoimenuje, bi lahko bil Leljak bolj natančen. Obtožni predlog zoper njega se ne nanaša na pisanje v njegovih knjigah in drugih medijih, temveč izključno na njegovo izjavo: »Novi zakon pa pravi, da smo vsi enaki: tako žrtve kot njihovi rablji, npr. tudi Janez Zemljarič.« To je Leljak povedal pred tremi leti v Sevnici, na pogovornem večeru stranke SDS z naslovom Referendum – nezaupnica vladi, ki zapira arhive Udbe in uničuje Slovenijo. Poleg takratne podpredsednica državnega zbora Romane Tomc in ekonomista Bernarda Brščiča je na srečanju sodeloval tudi Leljak.
Sporna izjava, zaradi katere se je znašel na sodišču, zaradi podobne zadeve je še v enem kazenskem postopku, v Murski Soboti pa je bil že obsojen, se nanaša na leto 1975, ko je bil v Celovcu ubit hrvaški emigrant in tajnik hrvaške priseljeniške skupine Nikica Martinović, med drugo svetovno vojno poročnik hrvaške domobranske vojske. »Kot pisatelj, publicist in raziskovalec sem prišel do podatkov, ki jasno govorijo, da je bil Janez Zemljarič v tistem obdobju načelnik Službe državne varnosti, zadolžen za spremljanje hrvaške priseljeniške skupine,« je pojasnil Leljak. Po njegovih besedah je iz programa SDV, ki naj bi ga pripravil Zemljarič, povsem jasno, kaj morajo po letu 1975 storiti s hrvaško dejavnostjo v Celovcu, da jo morajo paralizirati. Po mnenju obdolženega arhivsko gradivo, ki ga bodo vpogledali, jasno dokazuje, da je bil Zemljarič operativna oseba, ki je dala soglasje za take akcije, v kateri je bil ubit Martinović.
Leljak je na sodišče prišel brez odvetnika, saj nima denarja zanj, kot piše na spletu. V mapi, v kateri ima zapisan svoj zagovor, ima tudi fotografijo Nikice Martinovića, kot razberemo iz njegovega zapisa. In ko tako stoji pred obličjem sodnika Ivana Kovača, žalostno razmišlja, se v mislih pogovarja s pokojnim Martinovićem in zapiše na splet: »Da, Nikola, niti enega novinarja ni, niti enega hrvaškega novinarja. Tudi predstavnikov Pliberškega voda iz Zagreba ali Celovca ni, voda, za katerega si ti dal življenje.«
In neobjektivno nadaljuje: »Sami smo Nikola, sodnik Ivan Kovač ni na naši strani. Tvoj morilec Janez Zemljarič bo tudi danes, leta 2017, zmagal. In že drugič bo tvoja smrt ostala prikrita, jaz pa bom pravnomočno obsojen, da sem klevetal tvojega morilca.«
