Žičnata ograja na območju Haloz že jutri

Ljubljana − Po včerajšnji napovedi ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar, da so tehnična sredstva pripravljena in da je odločitev o njihovi uporabi politična, je predsednik vlade Miro Cerar danes uradno sporočil, da bo Slovenija na določenih mestih postavila tehnične ovire, tudi ograje.

Namen teh ovir bo, po premierovih besedah, usmerjanje ljudi do vstopnih točk. »Poudarjam, da Slovenija ne zapira meja, ampak z njimi le preprečuje nekontroliran in razpršen vstop prebežnikov na naše ozemlje,« je dejal Cerar in dodal, da bo Hrvaška prebežnike še vedno z vlaki vozila v Slovenijo.

Župan Zavrča Miran Vuk je potrdil, da so se danes na posebnem sestanku županov dogovorili, da jutri začnejo postavljati žičnato ograjo po meji med Halozami in Hrvaško. Ta naj bi usmerjala migrante, varovali pa naj bi jo policija in vojska. Vuk je še pozval svoje občane, da pridejo pomagat postavljat ograjo, ki bo varovala tudi njihove domove.

Po poročanju TV Slovenija bodo ograjo na meji s Hrvaško po neuradnih informacijah v sredo zjutraj začeli postavljati tudi na območju Brežic.

Humanitarna katastrofa pred vrati?

Premier Cerar je na tiskovni konferenci pojasnil, da se je vlada na včerajšnji seji seznanila z aktualnimi informacijami o povečanem številu prebežnikov, ki po Balkanski poti čez Slovenijo potujejo proti severu. Na poti je okoli 30.000 prebežnikov, število ljudi, ki prihajajo v Grčijo in ki nameravajo priti po omenjeni poti, pa se še vedno povečuje. To lahko, po Cerarjevih besedah, ob upoštevanju dejstva, da sta Avstrija in Nemčija zmanjšali »dovoljen« dotok prebežnikov, privede do situacije, da bo pred vrati naše države več tisoč beguncev, za katere ne moremo poskrbeti, saj nimamo ustreznih kapacitet, hrane, oblačil in zdravstvene oskrbe. 

»Kot predsednik vlade ne smem dopustiti, da na ozemlju Slovenije ob prihahajajočih nizkih temperaturah pride do humanitarne katastrofe, in ker smo tudi varuh schengenske meje, smo se odločili, da bomo v določeni meri na naši meji postavili tehnične ovire,« je dejal Cerar. 

Vstop bo večji kot izstop

Zaveze, ki so bile dane v Bruslju, se po besedah Cerarja in Györkös Žnidarjeve ne izpolnjujejo, zato slovenska vlada meni, da druge rešitve ni. Problem je treba po mnenju notranje ministrice reševati pri njegovem izvoru, torej Grčiji. »Treba je storiti vse, da ne pride do razlivanja prebežnikov po Evropski uniji in da bo dotok prebežnikov kontroliran,« je dejala Györkös Žnidarjeva. 

Avstrija bo po podatkih slovenske vlade na dan dovolila vstop 6000 beguncev na dan, podobno bo menda ravnala tudi Nemčija. »Vstop v našo državo bo večji kot izstop iz nje. Sistemskega pristopa na ravni EU ni, vsaj ne v tako velikem obsegu, da bi ga lahko mi smatrali za učinkovitega,« je še dejala ministrica, ki meni, da Avstrija že namiguje, da bo prav tako postavila ograje. Po njenih besedah tako Sloveniji ne preostane nič drugega, kot da tudi sama postavi ograje. Predvsem zato, ker Hrvaška pri dotoku prebežnikov ne upošteva dejstva, da Slovenija ne more oskrbeti večjega števila ljudi, niti tega ne, da Avstrija postopno omejuje dotok prebežnikov.

Na Delovo vprašanje, na katerih ravneh je bil govor o dovoljeni pretočnosti 6000 prebežnikov na dan, je Cerar dejal, da so člani vlade v stiku s kolegi iz sosednjih držav.

Miro Cerar je dejal še, da bo Slovenija na dan dovolila vstop toliko prebežnikom, kolikor ji bo lahko oskrbela in kolikor jih bo potem lahko spustila naprej proti Avstriji. Poudaril je tudi, da se Slovenija trudi povečevati kapacitete, predvsem ogrevane. »Kot človeku mi je težko, ko se odločam o tem, da bomo postavljali tehnične ovire, nikakor si osebno ne želim Evrope, ki bi se zapirala. Kot premier moram prevzeti to odgovornost, da zagotovimo nadzorovan pretok beguncev, da zagotovimo njihovo varnost in varnost naših državljanov,« je še dejal Cerar. Po njegovih besedah ukrepa ni sugerirala Evropska unija, a je bil potreben.

»Določene članice Evropske unije niso kos svojim zavezam, ki so jih dale v Bruslju, niti niso kos zavezam, ki so jih dale ob vstopu v schengen. Slovenija je odgovorna članica in bo mejo nadzorovala ter izpolnjevala svoje zaveze,« je še dejal Cerar.

Erjavec v Rimu o postavljanju ograje na meji

Zunanji minister Karl Erjavec je sogovornike v Rimu danes seznanil z dogajanjem glede begunske krize v Sloveniji. Zatrdil jim je, da postavljanje ograje na meji s Hrvaško ne pomeni zapiranja meje, in od njih dobil zagotovilo o pomoči. Erjavec sicer, kot je dejal, ne pričakuje kakšne večje spremembe v ravnanju Avstrije in Nemčije.

Povedal mu je tudi, »da imamo bojazen glede tega, ali bosta Avstrija in Nemčija v prihodnje še tako in v takem številu sprejemali migrante.«

Kot je za STA ocenil Erjavec, »vsaj kar se Nemčije tiče, kaže, da ni pričakovati kakšne spremembe njene migracijske politike«. Tako mu je, kot je pojasnil, danes dejal tudi Gentiloni, ki je ravno v ponedeljek gostil nemškega kolega Frank-Walterja Steinmeierja.

Hrvaška pripravljena odgovoriti na slovensko ograjo ob meji

Iz hrvaške vlade so danes potrdili, da se je premier Zoran Milanović danes pogovarjal s svojim slovenskim kolegom Cerarjem o begunski krizi in najnovejših odločitvah slovenske vlade o varovanju slovenske meje pred begunskim valom. Kot so dodali, sta se dogovorila za nadaljevanje sodelovanja pri sprejemu in pretoku migrantov in beguncev.

»Hrvaška vlada bo uveljavila vse potrebne ukrepe, da bi zavarovala hrvaške državne interese. Hrvaški državljani so lahko mirni, ker se je vlada pripravljena odzvati na vsako situacijo,« so še zapisali v sporočilu za javnost.

Avstrija pozdravlja odločitev Slovenije o tehničnih ovirah

Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je danes že pozdravila odločitev Slovenije, da zaradi pričakovanega večjega vala beguncev na meji s Hrvaško postavi tehnične ovire. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je medtem opozorila, da slovenska odločitev nakazuje na nujno potrebo po zaščiti zunanje meje EU.

»Naši slovenski kolegi so nas o svoji odločitvi obvestili in vsekakor jo pozdravljamo,« je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA sporočila Mikl-Leitnerjeva.

»Vedno sem trdila, da mora biti glavni cilj zaščita naših zunanjih meja. Schengenski sistem stoji in pade z varovanjem schengenske zunanje meje,« je opozorila avstrijska ministrica in dodala, da je zato odločitev slovenske vlade, da okrepi varovanje meje, »absolutno prava odločitev«. »S tem naši sosedi dokazujejo, da odgovorno ravnajo z našo skupno zunanjo mejo in imajo zato našo polno podporo,« je dodala Mikl-Leitnerjeva.

Merklova je medtem EU pozvala, naj zavaruje svoje zunanje meje, da bi upočasnila migrantske tokove, saj tako Sloveniji ne bi bilo treba zaostriti nadzora na meji s Hrvaško.

Situacija v Sloveniji po mnenju Merklove nakazuje na potrebo po skupni evropski rešitvi, kar pa pomeni zaščito zunanjih meja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Bruselj: o ukrepih odločajo članice same

V evropski komisiji opozarjajo, da so je slovenska meja s Hrvaško zunanja schengenska meja. Po pojasnilu Bruslja so za upravljanje svojega dela zunanje meje odgovorne članice. Same odločajo o ukrepih za zagotavljanje varnosti meja. Po veljavnih pravilih članice sploh niso obvezane, da obvestijo evropsko komisijo o uporabljenih orodjih za mejni nadzor.