Tiskane izdaje
Z ministrstva za finance so po srečanju sporočili, da je ministrica še enkrat predstavila razloge za odločitev vlade o ustavitvi postopka prodaje NLB. V glavnem so se pogovarjali o vprašanju prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem. Tudi evropska komisija je po navedbah zainteresirana za rešitev vprašanja vpliva vlog na ceno NLB.
Kot je Delo poročalo prejšnji teden, si Slovenija prizadeva za podaljšanje roka za prodajo za tri leta. Takšno podaljšanje načeloma velja za precej optimistično. Slovenija si tudi želi, da od 1. januarja ne bi več veljale zaveze glede omejitev poslovanja in prodaje balkanskih podružnic. Odprto je tudi vprašanje drugih kompenzacijskih ukrepov, predvsem glede upravljanja NLB, pa tudi prepovedi širjenja skupine z nakupi bank.
Sami kompenzacijski ukrepi po neuradnih navedbah sploh niso bili tema prvega pogovora z Vestagerjevo. Evropska komisija lahko skladno s svojimi pravili o državnih pomočeh obravnava želje članic po spreminjanju zavez. Načeloma velja, da bi prodaja morala biti izvršena skladno z originalno odločitvijo, ki je pogosto povezana s petletnim prestrukturiranjem banke. Za NLB je bil rok za privatizacijo 75 odstotkov minus ene delnice NLB najprej konec leta 2017. Spomladi je Bruselj privolil v privatizacijo banke v dveh korakih.
Cilj kompenzacijskih ukrepov je doseči, da bo ohranjeno ravnotežje iz prve odločitve. Evropska komisija je sicer že v drugih primerih odobrila podaljšanje roka za prodajo, a običajno ne za več kot za 12 mesecev.
Pogovori na tehnični ravni naj bi se nadaljevali konec poletja. Komisarka Margrethe Vestagerj in slovenska ministrica naj bi se spet sestali zgodaj jeseni.
