Zaprli so jim banko in pošto, brezposelnost pa 24,4-odstotna

KOČEVSKA REKA – »Seveda je vsem v ponos, da imamo najlepši mlaj,« je bil jasen Igor Pavlovič, predsednik vaške skupnosti Kočevska Reka, ko smo čakali na razglasitev letošnjega najlepšega mlaja na Kočevskem. Že lani in predlani je ta častni naslov pripadel Kočevski Reki, letos pa so osvojili prvo mesto skupaj z Dolgo vasjo, na tretjem mestu pa je Mahovnik. Konkurenca ni bila tako huda kot prejšnja leta, saj se je prijavilo le sedem vasi: Mozelj, Mahovnik, Dolga vas, Kočevska Reka, Konca vas, Livold in Slovenska vas. Morda je razlog v tem, da je komisija malce pozabila na glavno vodilo tekmovanja: da ne gre toliko za lepotno tekmovanje, ampak za dogodek, ki naj bi vasi povezal.

Mlaj le eden od dogodkov, ko vas sodeluje

»Da mlaj podremo in pripeljemo v vas, je pet ljudi dovolj,« pravi Pavlovič, »potem ko ga krasimo, pa se jih zbere 15, 20, tudi 30.« Mlaj ni samo drevo, ki se ga postavi pomladi, se strinja sogovornik: »Mlaj je tesno povezan s prvim majem, delavskim praznikom. Tega tu nismo pozabili.«

Kočevska Reka je središče 173 kvadratnih kilometrov velike Krajevne skupnosti Kočevska Reka in ima 250 prebivalcev. Večina se jih je na to območje naselila po vojni, ko je tu nastalo skrivnostno zaprto območje, ki so ga odprli leta 1990. A to je že zgodovina. Danes je pomembno sodelovanje vaščanov, ki imajo korenine v Bosni, Srbiji in drugod.

Ne tako dolgo tega so v kulturnem domu skupaj silvestrovali in imeli druge redne dogodke, tudi razstave. »Zdaj pa imamo tam lahko le sestanke, ker je začela občina Kočevje obnavljati stavbo in je del zgradbe podrla. Čakamo, kdaj bodo nadaljevali investicijo,« pravi Igor Pavlovič in dodaja, da Kočevska Reka kot vas zagotovo živi.

Zaposlitve bi zadržale prebivalce

Manj optimističen je Blaž Štimac, njegov namestnik, ki opozori na širšo sliko: »Mladi tu nimajo služb in odhajajo. Ne samo Kočevska Reka, cela krajevna skupnost se prazni.« Edini zaposlovalec na tem območju je državno podjetje Snežnik, ki se ukvarja z gozdarstvom in lesno predelavo. Toda tudi v najbližjem mestu, dobrih 16 kilometrov oddaljenem Kočevju, do katerega je 20 minut vožnje z avtom, ni služb. Celotna občina ima 24,4-odstotno brezposelnost, enkrat višjo od slovenskega povprečja, ki je 13,3-odstotna.

Da kraj počasi zamira, se je kazalo tudi s tem, da so prebivalcem Kočevske Reke v zadnjih dveh desetletjih zaprli banko, pošto, potem so odpeljali bankomat, propadel je gostinski center … »Odmaknjeni smo, še Kočevje je daleč,« pravi Štimac, ki je prepričan, da bo ne samo Kočevska Reka, ampak cela krajevna skupnost, ki ima 29 vasi, od tega devet naseljenih, in okoli 800 prebivalcev, kmalu prazna. Stari ljudje ostajajo, mladi pa gredo drugam.

A to velja za celotno kočevsko podeželje, kjer ni zaposlitev in zato ne perspektive za mlade. »Če bo ostalo tako, kot je, potem bodo ti kraji kmalu prazni,« se strinja tudi Zlatko Ficko, kočevski svetnik, ki živi v Kočevski Reki. Tam si je postavil novo hišo, kar je bil za Kočevsko Reko poseben dogodek, saj so v tej vasi v 25 letih zgradili le dve novi hiši!

Ficko je prepričan, da bi morali na Kočevskem, kjer je več kot 80 odstotkov območja prekritega z gozdom, živeti od pametnega izkoriščanja naravne surovine, ki je je v izobilju – lesa: »Če bo sprejet predlog zakona o državnih gozdovih, kot ga predlaga vlada, in bi bil Snežnik krovno državno podjetje, potem bi se razmere v teh krajih spremenile. Lesnopredelovalna industrija bi se razvila, s tem pa bi ljudje dobili delo. To bi ne samo Kočevsko Reko, ampak celo Kočevsko zagotovo premaknilo naprej.«