Tiskane izdaje
Ljubljana – Največji izvajalci pristaniških storitev (IPS) v Luki Koper so skoraj v celoti odvisni od Luke, ki je za te storitve lani plačala 22 milijonov evrov. Revizijska hiša PWC v posebni reviziji, ki so jo naročili delničarji Luke Koper, ugotavlja, da je družba izpostavljena.
V PriceWaterhouseCoopers so zapisali, da bi ob taki odvisnosti IPS in zgodovinskih povezav lahko prišlo do prevar, korupcije, pa tudi tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu. V poslovodstvu Luke Koper poudarjajo, da revizija ni izpostavila nobene nezakonitosti in da imajo izdelan in preverljiv sistem naročanja pristaniških storitev ter vzpostavljen nadzor ter da nikakor ne vlada »divji zahod«. Določenih tveganj se zavedajo in tudi že ukrepajo.
Naročanje pristaniških storitev zunanjim izvajalcem ni iznajdba aktualnega poslovodstva, temveč gre za sistem, ki je nastal že v zadnjih letih prejšnjega stoletja. V upravi, ki jo vodi Dragomir Matič, so v svojem mandatu sistem nadgrajevali, izboljševali in spremljali. Vprašanje izvajalcev pristaniških storitev ni novo, revizija pa na ključni problem samo opozarja, saj se v pravna vprašanja ni spuščala. Bistvena dilema namreč je, ali gre pri izvajalcih pristaniške dejavnosti res za opravljanje storitev ali gre za najem (napotitev) delavcev.
Revizorji so se omejili na oceno notranjih kontrol Luke Koper v petih največjih družbah IPS v okviru naročanja zunanjih pristaniških storitev in nadzora izvajalcev teh storitev. V bistvu gre le še za štiri podjetja, saj je bila z Meolom pogodba zaradi hujših kršitev prekinjena.
Z revizijo pa PWC niti ni iskal morebitnih goljufivih ali koruptivnih dejanj. So pa revizorji sami pritrdili, da so se interne politike in postopki Luke Koper okrog IPS v zadnjih mesecih pomembno spremenili.
Outsorcing ali napoteni delavci?
Odločitev o modelu IPS je bila sprejeta leta 1995 brez ustreznih strateških dokumentov, revizorji tudi podrobnejših argumentov niso našli. Luka Koper je leta 2011 naročila analizo modela IPS, v kateri je bilo ugotovljeno, da je zunanje izvajanje pristaniških storitev stroškovno učinkovitejše od neposredne zaposlitve vseh delavcev IPS.
Na ugotovitev inšpektorjev za delo, da gre v primeru družbe Encon v bistvu za najete napotene delavce ne pa za opravljanje storitev, se je Luka Koper pritožila, čeprav je z Enconom prekinila sodelovanje že pred prejemom odločbe.
Obstaja tveganje, da so tudi pri drugih podjetjih pogoji za izvajalce podobni: da delajo pod nadzorom in navodili zaposlenih v Luki Koper, da pretežno uporabljajo opremo Luke Koper in da posamezniki dalj časa nepretrgano delajo za Luko Koper.
Odstotek izvajalcev pristaniških storitev, ki so v letošnjem prvem polletju delali v Luki Koper 112 ali več dni, to je devet desetin časa, je med 34 in 76 odstotki. So pa revizorji ugotovili, da imajo izvajalci urejeno dokumentacijo, da zdržema ne delajo več kot 14 ur in da delodajalci zanje plačujejo prispevke in davke.
Nadzor je pokazal, da preverjanje usposobljenosti ni sistematično, temveč naključno. V najslabšem primeru bi bilo možno, da bi morala Luka svoje delavce in delavce IPS obravnavati enako in bi bilo treba naknadno plačati tako delavce kot davke in prispevke.
