Hladno vreme prinaša tudi obolenja dihal
Temelj preprečevanja širjenja okužb sta dosledno in pravilno umivanje rok ter pravilna higiena kašlja.
Odpri galerijo
Za večino virusna respiratorna obolenja minejo brez težav, moramo pa biti pozorni na ranljive skupine. FOTO: Thinkstock
Ob ohladitvi in prvem sneženju lahko pričakujemo tudi več respiratornih obolenj. Prehladi in viroze večinoma minejo brez posebnosti, bolj ali manj gre za veliko neprijetnost, ker kašljamo, kihamo in se na splošno slabše počutimo.
Moramo pa biti pozorni pri ogroženih skupinah, ki imajo večje tveganje za nepredvidene zaplete. Najbolj ogroženi so dojenčki in majhni otroci, pa tudi starejši. Strokovnjaki hkrati poudarjajo, da v eni sezoni lahko večkrat zbolimo zaradi enakega virusa, saj telo ne vzpostavi dovolj visoke imunosti. Prav tako se respiratorna obolenja lahko ponavljajo zaradi velike količine različnih virusov in več genotipov istih virusov, opozarjajo v Sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu.
»Podatki preteklih sezon spremljanja okužb z respiratornimi virusi nakazujejo, da lahko po nenadni ohladitvi vremena, ki nas je zajela v tem tednu, pričakujemo porast okužb z respiratornimi virusi, predvsem respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Ta virus je razmeroma pogost, saj se z njim v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri majhnih otrocih pa je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov),« so v sporočili za javnost navedli pri sekciji.
Pri zapletih po okužbi s RSV je v primerjavi z ostalimi virusi daljše trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika. Lilijana Kornhauser Cerar, vodja enote za intenzivno nego in terapijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, poudarja, da so dejavniki tveganja za težak potek okužbe pri otrocih, mlajših kot 5 let, nizka porodna teža in nedonošenost, onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje, prenatrpanost prostorov, med socialnimi dejavniki tudi nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere. Težji potek bolezni se lahko pojavi tudi pri otrocih s kroničnimi boleznimi, zlasti to velja za prirojene bolezni srca, živčno-mišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske motnje in kromosomopatije, kot je trisomija 21 (Downov sindrom). Med zaščitnimi dejavniki pa je zelo pomembno dojenje in cepljenja, tako otrok kot nosečnic. Za najbolj ogrožene skupine otrok (na primer nedonošenčke) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom, so še navedli.
Pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov (v zimskem času), če so denimo starejši sorojenci v prvem letu v domačem varstvu. Manjša verjetnost okužb je tudi, če otrok začne kasneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini. Veliko pa lahko naredimo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku, zdrava in uravnotežena prehrana.
Moramo pa biti pozorni pri ogroženih skupinah, ki imajo večje tveganje za nepredvidene zaplete. Najbolj ogroženi so dojenčki in majhni otroci, pa tudi starejši. Strokovnjaki hkrati poudarjajo, da v eni sezoni lahko večkrat zbolimo zaradi enakega virusa, saj telo ne vzpostavi dovolj visoke imunosti. Prav tako se respiratorna obolenja lahko ponavljajo zaradi velike količine različnih virusov in več genotipov istih virusov, opozarjajo v Sekciji za preventivno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu.
»Podatki preteklih sezon spremljanja okužb z respiratornimi virusi nakazujejo, da lahko po nenadni ohladitvi vremena, ki nas je zajela v tem tednu, pričakujemo porast okužb z respiratornimi virusi, predvsem respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Ta virus je razmeroma pogost, saj se z njim v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri majhnih otrocih pa je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov),« so v sporočili za javnost navedli pri sekciji.
Pri zapletih po okužbi s RSV je v primerjavi z ostalimi virusi daljše trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika. Lilijana Kornhauser Cerar, vodja enote za intenzivno nego in terapijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, poudarja, da so dejavniki tveganja za težak potek okužbe pri otrocih, mlajših kot 5 let, nizka porodna teža in nedonošenost, onesnaženost zraka in (pasivno) kajenje, prenatrpanost prostorov, med socialnimi dejavniki tudi nizka izobrazba matere in slabe socialne razmere. Težji potek bolezni se lahko pojavi tudi pri otrocih s kroničnimi boleznimi, zlasti to velja za prirojene bolezni srca, živčno-mišične bolezni, prirojene ter pridobljene imunske motnje in kromosomopatije, kot je trisomija 21 (Downov sindrom). Med zaščitnimi dejavniki pa je zelo pomembno dojenje in cepljenja, tako otrok kot nosečnic. Za najbolj ogrožene skupine otrok (na primer nedonošenčke) je v Sloveniji proti RSV na voljo tudi zaščita z zdravilom, so še navedli.
Pri novorojenčkih lahko družina prepreči marsikatero okužbo z omejevanjem obiskov (v zimskem času), če so denimo starejši sorojenci v prvem letu v domačem varstvu. Manjša verjetnost okužb je tudi, če otrok začne kasneje hoditi v vrtec ali pa je v varstvu v manjši skupini. Veliko pa lahko naredimo s splošnimi preventivnimi ukrepi, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom, pravilna higiena kašlja, izogibanje stikov med obolelimi in zdravimi, redno zračenje prostorov, gibanje na svežem zraku, zdrava in uravnotežena prehrana.
