Kaj se je spremenilo v življenju izkušenega motorista Ducatija, svetovnega prvaka do 125 ccm leta 2004 in podprvaka v četrtlitrskem razredu 2006 in 2007, ki je kar 2653 dni in noči čakal na drugi preblisk v kraljevski konkurenci in se boril z vsemi možnimi demoni dvoma? Mnogi so prepričani, da mu je koristil odhod Andree Iannoneja k Suzukiju, saj sta bila vedno na robu prepira. Še več jih meni, da je nanj blagodejno vplival prihod trikratnega svetovnega prvaka Jorgeja Lorenza, od katerega se je lahko nalezel šampionske miselnosti. Tretji bi dodali sodelovanje s psihologom, po katerem je spremenil svoj sistem življenjskih vrednot. Zdaj bolj ceni vse, kar ga obkroža, da ima po ločitvi od dolgoletne spremljevalke Denise še vedno sedemletno hčerko Saro in tudi novo zaročenko Alessandro ... Zanjo v šali pravi, da ima le eno napako. Piše se Rossi, tako kot njegov ogorčeni italijanski tekmec Valentino.
Vsakič, ko zmagaš,
Rojen domala na dirkališču
»Rodil sem se domala na dirkališču in oče me je že kot otroka prepričeval, da lahko postanem svetovni prvak. Zelo je verjel vame, kar mi je olajšalo delo pri prvih resnejših krogih, toda kljub obilici trdega dela sva se oba načakala. Ne morem prešteti, kolikokrat sem vse skupaj preklel in hotel odvreči motor, toda ko sem prišel domov, sem komaj čakal, da sem se vrnil na stezo. Adrenalin je močnejši od vsakega mamila,« priznava Dovi, ki je debitiral v svetovnem prvenstvu leta 2001 na aprilii do 125 ccm, nato deset sezon dirkal na hondi in eno na yamahi, zadnja štiri leta pa prisega na ducatija. In pred tremi tedni je postal prvi Italijan, ki je na VN Italije zmagal v razredu motogp na italijanskem motorju.
Uživa v domačih dobrotah
Če bo najhitrejši še v nedeljo v Assnu, bo najstarejši absolutni zmagovalec treh dirk v nizu po Michaelu Doohanu leta 1998. Neredki ga potiskajo tudi v prve vrste kandidatov za osvojitev naslova prvaka, a sam se bremena odločno otepa, čeprav po prikazanem v zadnjih tednih ne deluje najbolj prepričljivo. »Zdaj zaostajam za Maverickom le za sedem točk in imam 16 točk naskoka pred Marcom Marquezom, vendar ne morem verjeti, da bi po preostalih enajstih dirkah prevozil končni cilj kot prvi. To je nemogoče. Nisem pesimist, le realno presojam razmere in še vedno menim, da moramo izboljšati marsikaj. Poskušam izhajati iz svojih občutkov in ne iz pogleda na vrstni red v svetovnem prvenstvu. Zato ne čutim prav nikakršnega pritiska, da bi moral postati prvak,« vztraja Andrea Dovizioso.