Arabska pomlad tudi prihodnje leto v Rusiji?

Nogometno SP 2018: maroška legija premočna za Afričane. Prvič na prvenstvu štiri arabske reprezentance.

Objavljeno
14. november 2017 01.58
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Ljubljana – Nogometna družina čaka le še imena treh reprezentanc, ki bodo 1. decembra v moskovskem Kremlju sodelovale na žrebu skupin svetovnega prvenstva v Rusiji. Potem ko bodo odigrali povratne tekme Irska – Danska (0:0), Avstralija – Hodnuras (0:0) in v noči iz srede na četrtek še Peru – Nova Zelandija (0:0), bo možno potegniti črto pod učinkovitost posameznih ekip.

Že nekaj dni je znana nadpovprečna uspešnost arabskih reprezentanc v boju za Rusijo 2018. Prvič bodo na prvenstvu igrale štiri arabske selekcije – Egipt, Maroko, Tunizija in Saudska Arabija. Na dveh turnirjih so tekmovale po tri (1986 in 1998), štiri še nikdar. Posebno zgodbo predstavljajo Maročani, ki bodo igrali na turnirju prvič po 20 letih.

Maroška izbrana vrsta je imela pred zadnjim kolom ene od afriških skupin točko prednosti pred Slonokoščeno obalo, ki je bila gostiteljica medsebojne tekme, le zmaga pa bi »slone« uvrstila med elito v Rusijo. Zgodilo se je obratno, z goloma Dirarja in Benatie so bili boljši »atlaški levi« in se petič doslej zavihteli na prvenstvo.

»To razkriva, da je Maroko prava nogometna država. Ponosen sem na to, kot tudi na klic kralja Mohameda VI., ki nas je po zmagi v Abidžanu poklical po telefonu in se vsakemu posebej zahvalil,« je zatrdil Herve Renard, 49-letni francoski trener, ki od lani vodi Maročane. Izbor tujega selektorja je resda kar logičen za to arabsko reprezentanco. Deset od enajstih nogometašev, ki jih je Renard poslal v boj v zadnji tekmi, je bilo rojenih zunaj Maroka, četudi so Maročani: vratar Munir (Numancia) in branilec Hakimi (Real Madrid) sta bila rojena v Španiji, branilca Benatia (Juventus), Saiss (Wolverhampton), vezist Belhanda (Galatasaray) in napadalec Boutaib (Malatyaspor) v Franciji, zvezni igralci El Ahmadi (Feyenoord), Boussoufa (Al-Jazira), Ziyech (Ajax) in Amrabat (Feyenoord) pa na Nizozemskem. Edini, ki se je rodil v Maroku, je bočno-krilni adut Nabil Dirar (Fenerbahče), a tudi on je odrastel v Belgiji. Nizozemci so imeli zaradi štirih maroških legionarjev bolj slabo tolažbo, prej nasprotno ... Med neredi ob proslavljanju maroške zmage ob Gvinejskem zalivu je prišlo do neredov tudi v Amsterdamu, četudi ti niso bili siloviti kot v Bruslju, kjer je bilo v uničevalnem pohodu »navijačev« ranjenih 22 belgijskih policistov.

Arabska nogometna pomlad je prinesla na mundial štiri reprezentance, ki na dosedanjih 20 turnirjih resda niso kdo ve kako navdušile. Morda bo v Rusiji napočil čas tudi za odmeven dosežek ene od arabskih izbranih vrst. Če bi njihove reprezentance ovrednotili po ekonomsko, premorejo srednje velik kadrovski potencial: Maroko 98 milijonov evrov, Egipt 85 milijonov, Tunizija 31 milijonov in Saudska Arabija 19 milijonov €.