DUTB dobila zaušnico za poslovanje leta 2013

Revizijsko poročilo računskega sodišča: tudi vlada in ministrstvo za finance sta leta 2013 ravnala neučinkovito.

Objavljeno
04. marec 2015 22.07
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo

Ljubljana – Vlada, ministrstvo za finance in DUTB so leta 2013 pri vzpostavitvi »slabe banke« delovali neučinkovito, DUTB pa tudi negospodarno, je ob predstavitvi revizijskega poročila računskega sodišča o delu DUTB v letu 2013 povedal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

Po reviziji ravnanja poslovanja DUTB leta 2013 so na računskem sodišču prišli do sklepa, da sta vlada in ministrstvo za finance dopustila veliko pomanjkljivosti že pred samo ustanovitvijo DUTB in pozneje še pri prenosu tveganih postavk bank na slabo banko, podali pa so negativno mnenje o pravilnosti poslovanja DUTB. Vladi, ministrstvu in DUTB so zato naložili seznam popravljalnih ukrepov, ki morajo biti kot odzivno poročilo pripravljeni v 90 dneh.

Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da pogodbe o zaposlitvah s člani upravnega odbora niso bile skladne s politiko prejemkov, prav tako da je politika povračila stroškov odstopala glede obračuna bonitet, da je bila nepravilno sklenjena pogodba z direktorjem upravljanja s premoženjem, da DUTB ni sprejela sistematizacije delovnih mest, da naročanje zunanjih storitev v višini skoraj 1,3 milijona evrov ni bilo izvedeno skladno s spravili javnega naročanja, da vsebina pogodb o prenosu terjatev na DUTB ni bila skladna z odločitvijo vlade in zato ni bila zagotovljena preglednost postopkov prenosa terjatev.

Računsko sodišče še poudarja, da upravni odbor DUTB v letu 2013 ni sprejel naložbene strategije, politike upravljanja premoženja, določil načina vrednotenja naložb, vzpostavil sistema notranje revizije. Sporno se jim zdi, da DUTB pred sklepanjem pogodb z zunanjimi izvajalci v vrednosti dobrih treh milijonov evrov ni ocenila ponudb pred sklenitvijo pogodbe. Računsko sodišče ugotavlja, da ni bilo mogoče presoditi obsega opravljenih storitev zunanjih svetovalcev Quartz & Co, Zolfo Cooper in Hansahandelshaus in navaja, da DUTB ni utemeljila dokapitalizacije v višini 200 milijonov evrov. Računsko sodišče so zbodle tudi zelo visoke plače na DUTB v letu 2013: omenjajo plači direktorja sektorja nepremičnin (21.533 evrov) in vodje upravljanja premoženja (24.800 evrov).

Vlada pripravlja paket ukrepov

Ministrstvo za finance (MF) pripravlja za jutrišnjo sejo vlade »celovit paket sprememb in ukrepov, ki se bodo nanašali na delovanje DUTB«, pri tem pa bo upoštevalo tudi ugotovitve računskega sodišča in drugih pristojnih institucij, smo izvedeli na MF.

Na ministrstvu, ki ga vodi Dušan Mramor, danes niso hoteli prejudicirati ukrepov (vključno z morebitnimi menjavami direktorjev DUTB in politiko plač), češ da posameznih odločitev ne morejo pojasnjevati, dokler jih ne potrdi vlada. Potrdili pa so, da bosta vlada in ministrstvo za finance v zvezi z ugotovitvami revizijskega poročila računskega sodišča o vzpostavitvi pogojev za delovanje DUTB in poslovanju DUTB leta 2013 pripravila odzivno poročilo (časa imata 90 dni), vključno z zahtevanimi popravljalnimi ukrepi, ki jih predstavljamo v grafični prilogi.

DUTB: Imamo zelo različne poglede

Na ugotovitve računskega sodišča so se danes odzvali tudi na DUTB, kjer napovedujejo »zelo hitro« odzivno poročilo. »Poročilo računskega sodišča jemljemo zelo resno in konstruktivno, imamo pa zelo različne poglede na številne stvari, upoštevati pa je treba, da smo bili leta 2013 v start-up obdobju in bilo je veliko zunanjih dogodkov, na katere nismo mogli vplivati,« je povedal glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Månsson. O očitkih računskega sodišča, da niso ustanovili sklada za stabilnost bank, je povedal, da je bila najprej predpostavka, da bo DUTB sama dokapitalizirala banke in postala njihova lastnica, nato pa se je vlada odločila, da bo to storila sama, zato so nastale nove okoliščine.

Sporna javna naročila

O razkritju računskega sodišča, da DUTB ni poslovala skladno s predpisi, »ker je z dvema svetovalnima družbama, s kadrovsko agencijo, odvetniško pisarno in turistično agencijo sklenila pogodbe (v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov op. p.) o izvajanju storitev brez izvedbe postopkov javnega naročanja«, v DUTB vztrajajo, da vse storitve, ki so bile dogovorjene v pogodbah z družbami Quartz+Co, Zolfo Cooper in Hansahandelshaus, predstavljajo izjemo po zakonu o javnem naročanju. To, tako pravi Månsson, potrjujeta notranje in zunanje pravno mnenje, ki so ju naročili.

In kako v DUTB, ki ima zdaj 86 zaposlenih, odgovarjajo na ugotovitve računskega sodišča, da pri najemu zunanjih svetovalcev v vrednosti dobrih treh milijonov evrov niso ocenili ponudb in da niso spremljali izvajanja pogodb? »Ocenili smo različne ponudbe, to smo večkrat pojasnili, tako KPK kot računskemu sodišču. So se pa zunanje okoliščine leta 2013 zelo hitro spreminjale, in če bi že od začetka vedeli, kaj bo sledilo, bi lahko kaj naredili drugače in ceneje. Najprej je bilo zamišljeno, da bo prenos terjatev konec maja 2013, nato konec junija, potem pa so nastale zamuda in spremembe na področju našega delovanja,« je povedal Månsson. »Kategorično zanikamo, da nekatere [plačane] storitve niso bile izvedene. Vse storitve so bile ažurno preverjene in spremljane,« je povedal izvršni direktor DUTB Aleš Koršič. O očitkih, da je DUTB nekatere dokumente označila za zaupne, je zatrdil, da »so bili vsi dokumenti dostavljeni računskemu sodišču v celoti in brez kakršnihkoli prikritih podatkov«, z oznako »poslovna skrivnost« pa so bili označeni dokumenti, kjer bi z javnim razkritjem lahko nastala škoda za poslovne partnerje ali samo DUTB.

Månsson: Spoštujem vladno plačno politiko

Predsednik upravnega odbora DUTB Lars Nyberg je potrdil, da se je z vlado in ministrom za finance pogovarjal o prihodnosti DUTB, ki da bo »v dveh, treh letih postala nepremičninska družba, tako kot druge podobne družbe po svetu. A še prej moramo končati posel, ki ga opravljamo zdaj in pri tem imamo z vlado enak interes, da uspešno nadaljujemo.« Torbjörn Månsson pa je na vprašanje, ali bi bil še pripravljen delati v DUTB, če bi mu plačo uskladili po Lahovnikovem zakonu, povedal, da ga je »na ta položaj povabila prejšnjo vlada, in če ima nova vlada drugačen pogled na plačno politiko, bo to spoštoval«, da pa je »s položaja politikov težko oceniti, kakšna plača je potrebna, da pritegneš nekoga, ki bo na tem delovnem mestu uspešen«, morebitnih plačnih sprememb pa noče komentirati, dokler jih ne vidi. Minister za finance Dušan Mramor je sicer že javno povedal, da so Nybergu in Månssonu ponudili, da nadaljujeta delo na DUTB.