Vir: Razpotja
četrtek, 22. junij 2023
V moderni dobi se je življenje temeljito spremenilo tudi – ali nemara predvsem – zaradi vse hitrejših možnih načinov premikanja ljudi in reči. Železnice, parniki, letala in še posebej avtomobili so spremenili vsakdan na vseh ravneh družbe. Avtomobil je v 20. stoletju temeljito spremenil tudi sam urbanizem mest: zgrajeni prostor je postal podrejen motoriziranemu prometu.
The post Vabilo k pisanju za Razpotja 53: Liberalizem appeared first on Razpotja.
petek, 16. junij 2023
V moderni dobi se je življenje temeljito spremenilo tudi – ali nemara predvsem – zaradi vse hitrejših možnih načinov premikanja ljudi in reči. Železnice, parniki, letala in še posebej avtomobili so spremenili vsakdan na vseh ravneh družbe. Avtomobil je v 20. stoletju temeljito spremenil tudi sam urbanizem mest: zgrajeni prostor je postal podrejen motoriziranemu prometu.
The post Promet appeared first on Razpotja.
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Class aptent taciti sociosqu ad litora torquent per conubia nostra, per inceptos himenaeos.
The post smo-duplicate-1 appeared first on Razpotja.
nedelja, 11. junij 2023
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Class aptent taciti sociosqu ad litora torquent per conubia nostra, per inceptos himenaeos. Sed convallis tristique sem. Nulla metus metus, ullamcorper vel, tincidunt sed, euismod in, nibh. Vestibulum ante ipsum primis in faucibus orci luctus et ultrices posuere cubilia Curae; Morbi lacinia molestie dui. Donec lacus nunc, […]
The post appeared first on Razpotja.
ponedeljek, 8. maj 2023
The post PREDLOGA | TEMPLATE za NOVICE – dupliciraj in preimenuj-duplicate-2 appeared first on Razpotja.
The post Novica 1 appeared first on Razpotja.
sreda, 3. maj 2023
The post PREDLOGA | TEMPLATE za NOVICE – dupliciraj appeared first on Razpotja.
torek, 18. april 2023
post
The post appeared first on Razpotja.
sobota, 11. marec 2023
Sofi OksanenStalinove kravePrevod: Julija PotrčBeletrina, Ljubljana, 2020 Finska pisateljica Sofi Oksanen je slovenskemu bralstvu že znana zaradi prevodov ključnih del iz njenega opusa v zadnjih letih. Za nas je zanimiva tudi zaradi tematizacije polpretekle zgodovine, v svojih delih se namreč na več točkah ukvarja z drugo svetovno vojno in obdobjem neposredno po njej. Roman Stalinove […]
The post Pregled leposlovja appeared first on Razpotja.
petek, 3. februar 2023
Knjižni sejem malih založb Prvo poglavje vabi na drugo
The post Prvo poglavje, drugi odstavek med 10. in 12. 2. v ch0 appeared first on Razpotja.
petek, 27. januar 2023
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Class aptent taciti sociosqu ad litora torquent per conubia nostra, per inceptos himenaeos. Sed convallis tristique sem. Nulla metus metus, ullamcorper vel, tincidunt sed, euismod in, nibh. Vestibulum ante ipsum primis in faucibus orci luctus et ultrices posuere cubilia Curae; Morbi lacinia molestie dui.
The post Nova spletna stran revije Razpotja appeared first on Razpotja.
torek, 15. november 2022
Primož Krašovec
Tujost kapitala
Spremna beseda: Vincent Le
Sophia, Ljubljana 2021
Maks Valenčič
»We have been told more than we should have been told, if we still want to pretend.«– Nick Land
Kljub raznim poskusom in nedavni knjigi Tujost kapitala sociologa kulture Primoža Krašovca pri Založbi Sophia, akceleracionistična filozofija v Ljubljani ni bila nikoli dokončno izražena (ali razumljena). Tudi zato je treba Krašovčev knjižni prvenec, ki kljub sklicevanju na nekatere ključne predstavnike akceleracionistične misli še vedno deluje nekoliko preveč samostojno in avtorsko, umestiti v širši vektor logike postajanja ter se s tujostjo akceleracionistične filozofije spoprijeti na tovrsten način.
The post Brati Tujost kapitala appeared first on Razpotja.
četrtek, 10. november 2022
Foto: Wikimedia CommonsBlaž Kosovel
Ali prepoved suženjstva odpravi tudi rasizem, ki je suženjstvo upravičeval? Vzpostavitev koncepta bele superiornosti anglosaške rase v ZDA se je zgodil kot način razdora med revnimi belci in črnci, da se ne bi nikoli več skupaj uprli kolonialni eliti. To je bil tudi način, kako revnim belcem dati občutek večvrednosti nad črnci in občutek svobode, ne da bi poleg tega prejeli kakršnokoli ekonomsko spodbudo. Ideja bele nadvlade je služila kot upravičenje suženjstva. Ko pa so suženjstvo ukinili, to še ni pomenilo, da so ukinili tudi samo rasno hierarhijo. Borba za ukinitev suženjstva hkrati ni bila tudi borba za rasno enakopravnost.
The post ZDA od prepovedi suženjstva do uzakonjene segregacije – Rasizem in oblikovanje bele rase II. del appeared first on Razpotja.
sobota, 5. november 2022
Foto: Jankosam / Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0Miha Turk
To pomlad je minilo 30 let od začetka agresije na Bosno in Hercegovino. Kompleksnost konflikta se kaže že v težavnosti datiranja začetka vojne. Začetek vojne se po navadi sicer datira 6. aprila 1992, čeprav so se sporadični spopadi začeli že kakšen teden prej. Obleganje Sarajeva se je začelo 5. aprila. Dan kasneje je Bosna in Hercegovina razglasila neodvisnost, obkoljevalci Sarajeva pa so na to odgovorili z obstreljevanjem množice, ki je protestirala za mir, z granatami. Čeprav so protestirali proti vsem, so bili po granatiranju prisiljeni izbrati stran. Razglasitvi neodvisnosti je sledil sistematičen spopad med vlado pod vodstvom Alije Izetbegoviča v Sarajevu in med »vojsko Republike Srbske«, ki je bila neuradno (a dokazano) podprta z materialom, orožjem in osebjem Miloševičeve vlade v Beogradu (kasneje se je izkazalo, da je beograjska vlada izplačevala tudi plače oficirjev vojske Republike Srbske).
The post Mostovi na Drini appeared first on Razpotja.
torek, 25. oktober 2022
Ilustracija: Helena TahirUredništvo
Še vedno vojna
Še pred začetkom zbiranja besedil za tematski sklop o Slovanih nam je predmet teme že razklala bratomorna vojna; zdelo se je, da nas zgodovina potiska k temu, da se med poluradnimi stereotipnimi potezami slovanstva osredotočimo predvsem na tiste mračne, usodne, samodestruktivne.
Toda kako upravičeno je pravzaprav to? Smo slišali kdaj govoriti o »bratomornosti« romanskih ali germanskih ljudstev? Je to zato, ker nam zgodovina za to ne bi dala priložnosti?
To nam že nekaj pove o tem, kako vidimo slovanske narode. Zahodni narodi pobegnejo obtožbi bratomornosti, ker jim je priznana modernost – so prej neka določena koncentracija moči kot pa skupnost ljudi.
The post Razpotja 48: Slovani appeared first on Razpotja.
nedelja, 23. oktober 2022
Članek je bil napisan leta 2020.
Peter Karba
Nasloviti besedilo »desetletje Boruta Pahorja« je nekoliko ponesrečeno, saj je pomen naslova prepuščen bralčevi interpretaciji, ki se nasloni bodisi na desetletje bodisi na Boruta Pahorja. Če se nasloni na desetletje, naslov zadeva čas, ki sta ga zaznamovala lik in delo Boruta Pahorja, če na Boruta Pahorja, pa pomen zadeva Boruta Pahorja, ki ga je zaznamoval, oblikoval nek poseben čas; v našem primeru posebnih deset let, v katerih je Borut Pahor postal to, kar je (danes). Pričujoče besedilo nima ambicije ne do prvega (zgodovinskega) in ne do drugega (biografskega) pomena naslova.
Zastavitev je formalna in skromnejša; obravnavali bomo zadnjih deset let prisotnosti in dela Boruta Pahorja, od leta 2010 do 2020, za katera v izhodišču ne mislimo, da so kako posebej pomembna v njegovem življenju ali pa da jih je Pahor posebej zaznamoval.
The post Desetletje Boruta Pahorja appeared first on Razpotja.
sreda, 5. oktober 2022
uredništvo
Jezik je sredstvo sporazumevanja; celo zelo izjemna, najkompleksnejša in najbogatejša oblika sporazumevanja – nasploh je jezik bistvena poteza človeškosti. Toda ali nismo danes povsod obkroženi tudi z jezikom, ki natanko ni namenjen človeškemu razumevanju? Povsem navajenai smo že, da večina naše komunikacije poteka preko zapletenih aparatov, ki za zasloni in zvočniki tudi sami delujejo na podlagi nekega lastnega jezika – kode.
Tu se je treba spomniti, da je izraz koda bistveno starejši od sodobne povezave s programskimi jeziki in digitalnim. Že precej prej je izraz naseljeval pomensko polje prava, pravil in vladanja (Code Napoléon, dress code ipd.);
The post Vabilo k pisanju za Razpotja 50: Koda appeared first on Razpotja.
sobota, 1. oktober 2022
Iztok Potokar
V sredo, 20. septembra 2017, zjutraj. Ravno sem odložil najmlajšo v vrtcu in čakam na metro, ki me bo zapeljal do službe. Kot vedno, izkoristim teh petnajst minut, da se prek tviterja na hitro pozanimam o glavnih novicah dneva. Že vse od konca poletnega oddiha je temperatura pred napovedanim referendumom o katalonski neodvisnosti rasla in moj timelime je kot vedno zasičen z novicami in mnenji na to temo. V prejšnjih dneh je španska policija zaprla več spletnih strani, vdrla v tiskarne in obiskala uredništva glavnih medijev v deželi; vzdušje je napeto. A tokrat je nekoliko drugače; vzdušje se bliža vrelišču. Novica dneva je, da je španska policija vdrla na več katalonskih ministrstev in aretirala nekaj vidnih katalonskih politikov (predvsem sekretarjev) in nekatere javne uslužbence, ki so – ali naj bi – sodelovali pri organizaciji referenduma, ki sta ga španska vlada in sodstvo razglasili za nezakonitega.
The post Referendum za dostojanstvo appeared first on Razpotja.
ponedeljek, 26. september 2022
Instalacija v Topolovem, nastala v sklopu delavnice društva Robida, A Tangible Encounter, z arhitekti biroja Studio Wild.Miha Kosovel
Kulturna politika in umetniške prakse med urbanim in ruralnim
Razmerje med ruralnim in urbanim je tema, ki je v zadnjih letih pogosto v ospredju programov evropskih prestolnic kulture. Eden izmed razlogov je nedvomno ta, da se je strategija podeljevanja naziva usmerila v manjša, bolj periferna mesta, za katere bi podelitev naslova utegnil imeti vidne in merljive preobrazbene učinke, zlasti, ko gre za turistično prepoznavnost, razvoj infrastrukture in zlasti kulturnih institucij ter civilne sfere nasploh. Nova Gorica je eno najmanjših mest, ki so si doslej pridobila ta naziv: omenjena problematika zato ne bo zgolj teoretične narave, temveč jo bo za smiseln razvoj projekta EPK treba tudi uspešno nasloviti.
The post Kulturna politika in umetniške prakse med urbanim in ruralnim appeared first on Razpotja.