Iskanje: ključne+besede

torek, 7. april

SlovenijaNecenzuriranopred 63 dnevi

SlovenijaNecenzuriranopred 63 dnevi

LeBronove besede o Dončićevi poškodbi zadenejo v srce, to je povedal kralj

Los Angeles Lakersi se bodo morali v ključnih trenutkih znajti brez dveh najboljših posameznikov, Luke Dončića in Austina Reavesa.

sobota, 4. april

RumenoEvrovizija.compred 66 dnevi

RumenoEvrovizija.compred 66 dnevi

COSMÓ za Avstrijo 2026: »Moj cilj je preprost – biti to, kar sem.«

Avstrija na domačem evrovizijskem terenu 2026 stavi na svežo energijo in vizionarski slog mladega umetnika, ki ustvarja pod imenom COSMÓ . Na Madžarskem rojeni pevec, ki je odraščal na slikovitem Gradiščanskem, danes pa ustvarja v utripu Dunaja, s svojim psevdonimom pooseblja kozmopolitsko odprtost in skoraj deško fascinacijo nad širnim vesoljem. Njegova glasbena podstat je trdna in večplastna: v Gradcu se pevsko pili pod budnim očesom opernega pedagoga, suvereno pa vlada tudi črno-belim tipkam klavirja in strunam kitare. [caption id="attachment_49358" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF" align="none" width="1000"] [/media-credit] Cosmó za Avstrijo.[/caption] Od The Voice Kids do ESC Njegov vzpon se je začel leta 2022 s prebojem v finale oddaje The Voice Kids, kar je bila odskočna deska za resnejše projekte. Od poletja 2025 moči združuje s prekaljenim producentom Markusom Pernerjem (bobnarjem kultne zasedbe Garish), vzporedno pa je istega leta v življenje obudil še skupino The Thumbs. Po številnih nastopih v klubih in na odrih, kot je prestižna Starnacht am Neusiedlersee, COSMÓ zdaj prihaja na evrovizijski oder z jasno misijo: občinstvo spraviti na noge, navdihniti svet in skozi svojo glasbo širiti ljubezen. [caption id="attachment_49352" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF" align="none" width="1000"] [/media-credit] COSMÓ za Avstrijo 2026.[/caption] Narisana zvezda na obrazu Čeprav se COSMÓ na prvi pogled zdi kot povsem svež obraz, sam poudarja, da je njegova umetniška osebnost rezultat dolgotrajnega zorenja. Ključni preobrat je pomenila odločitev, da dokončno opusti ustvarjanje v angleščini. »To je bil vstop v povsem nov izrazni svet – potreboval sem novo ime, novo identiteto,« pojasnjuje. Ime COSMÓ zato ni le umetniški podpis, temveč odsev njegove razvejane življenjske poti: rojen v Budimpešti madžarski materi in nemškemu očetu, odraščal pa v Avstriji. »Prav ta raznolikost oblikuje moj pogled na svet – prepričan sem, da smo vsi kozmopoliti, sposobni videti onkraj postavljenih meja.« Glasba je zanj stalna spremljevalka – prisotna praktično na vsakem koraku. »Tudi med univerzitetnimi predavanji mi misli pogosto uhajajo k melodijam. Ko dobim idejo, jo moram takoj zapisati, sicer hitro izgine,« pravi. Podobno spontano je nastal tudi njegov prepoznavni vizualni znak. Tik pred nastopom na Vienna Calling je začutil, da njegovi podobi manjka nekaj posebnega. »Želel sem si detajl, po katerem bi me ljudje takoj prepoznali.« Tako se je odločil za narisano zvezdo na obrazu – navdih zanjo je našel v vesolju, njeno modro barvo pa je izbral preprosto zato, ker mu je najljubša. [caption id="attachment_48857" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF / Hans Leitner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Cosmó za Avstrijo.[/caption] Od kje je črpal navdih? Njegova evrovizijska skladba TANZSCHEIN (»plesno dovoljenje«) izhaja iz osebne izkušnje prvega obiska kluba. Pričakovanja so bila visoka, resničnost pa precej bolj zadržana. »Vsi so bili oblečeni v črno in so le stali na mestu. Bilo je skrajno nerodno,« se spominja. Prav iz tega razočaranja se je rodila ideja za pesem – kot nekakšen upor in hkrati poziv k več sproščenosti, več glasbe in več plesa. Sporočilo je preprosto: prepusti se ritmu in ne obremenjuj se s tem, kaj si mislijo drugi. Pesem pa živi tudi onkraj odra. COSMÓ je zanjo ustvaril preprosto koreografijo, ki jo lahko osvoji vsak – prvi »test« je brez težav opravila celo njegova mama. Tako je nastal TANZSCHEIN izziv, prek katerega lahko oboževalci s plesnim videom simbolično pridobijo svoje »dovoljenje za ples«. »Želel sem, da ljudje postanejo del te zgodbe, ne le njeni opazovalci,« pravi. [caption id="attachment_49357" align="alignnone" width="1200"][media-credit name="Foto: ORF/Lea Schächter" align="none" width="1200"] [/media-credit] Grafični prikaz za koreografijo.[/caption] O nastanku pesmi Tanzschein Skladba je svojo končno obliko dobila presenetljivo hitro, v intenzivnem sodelovanju s producentom Nono Punchom in avtorico Ello Stern. Ideja zanjo pa se je umetniku utrnila povsem spontano – med tekom po dunajskem Praterju. »Beseda TANZSCHEIN mi je kar naenkrat šinila skozi misli. Takrat sem vedel: to je evrovizijska pesem,« se spominja. Po njegovem mnenju Evrovizija ponuja redko ustvarjalno svobodo, kjer se lahko brez zadržkov prepletajo različni glasbeni slogi. »V klasični pop produkciji bi takšne ideje težko prišle skozi, tukaj pa so prav te posebnosti največja prednost.« Posebno težo daje tudi sporočilu pesmi. V enem ključnih trenutkov se pojavi simbolika »gorile«, ki jo okolica zavrača in omejuje. »To je zelo oseben trenutek – kot spodbuda, naj se sprejme takšna, kot je, in se končno sprosti,« razlaga. Veseli ga, da poslušalci v besedilu prepoznavajo tudi svoje zgodbe. »Sporočilo je preprosto: bodi to, kar si.« Zanimivo je, da se je kljub prevladujočim trendom zavestno odločil opustiti angleščino. »Začela me je omejevati, medtem ko mi nemščina daje občutek pristnosti in svobode.« Morebitnih kritik se ne boji. »Ne želim ustvarjati glasbe, ki bi bila všečna vsem. Če koga zmoti, je to povsem v redu – pomembno je, da glasba nekaj sproži.« [caption id="attachment_49356" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF" align="none" width="1000"] [/media-credit] Cosmó na nacionalnem izboru Vienna Calling.[/caption] Iskreno o Evroviziji Evrovizija zanj ni le izpolnitev sanj, temveč prostor povezovanja in skupnih čustev. Ključen spomin iz otroštva je zmaga Conchite Wurst leta 2014, ki jo je kot osemletni deček navdušeno poustvaril z lego kockami. Z enakim navdušenjem je spremljal tudi lansko avstrijsko zmago: »Kričal sem od čistega veselja. To je bil res nepozaben občutek.« Letos se zgodba obrača – žarometi so usmerjeni vanj, in to na domačem odru v Wiener Stadhalle. »To je idealen scenarij. Doma sem, obkrožen z družino in prijatelji,« pravi. Pritiska ne občuti, saj se ne želi primerjati z drugimi. »Moj edini cilj je biti COSMÓ.« Njegova ambicija je jasna: dati vse od sebe in izkoristiti trenutek, uspeh pa meri širše kot zgolj s končno uvrstitvijo. »Če svetu pokažemo, kdo v resnici smo, smo že uspeli.« Ob njem stoji predana ekipa, ki ji želi vrniti zaupanje in ponos. Tudi po koncu evrovizijskega poglavja ostaja pogled usmerjen naprej – v novo glasbo, koncerte in tesnejši stik z občinstvom, ki ga ljubkovalno imenuje Cosmopolitans. »Želim si, da bi ljudje ostali z mano tudi po tem potovanju – in da bi še naprej skupaj plesali.« [caption id="attachment_49355" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF / Hans Leitner" align="none" width="1000"] [/media-credit] Cosmó za Avstrijo.[/caption] The post COSMÓ za Avstrijo 2026: »Moj cilj je preprost – biti to, kar sem.« appeared first on Evrovizija.com .

petek, 3. april

sobota, 28. marec

torek, 24. marec

Šport > Zimski športiSiol.netpred 77 dnevi

Šport > Zimski športiSiol.netpred 77 dnevi

Robert Hrgota blizu nadaljevanja, odločitev po Planici

Po sezoni, v kateri so bili slovenski skoki tudi po zaslugi Domna Prevca spet na najvišji ravni, se odpira eno ključnih vprašanj za prihodnost: ali bo Robert Hrgota nadaljeval delo glavnega trenerja? Tako iz njegovih besed kot iz izjave vodje panoge Gorazda Pogorelčnika je mogoče razbrati, da sta strani blizu dogovora, dokončne potrditve pa še ni. "Uradno bomo, če se bo to zgodilo, uredili po Planici," pravi Hrgota.

ponedeljek, 23. marec

sobota, 21. marec

RumenoEvrovizija.compred 79 dnevi

RumenoEvrovizija.compred 79 dnevi

Švica 2026: Veronica Fusaro prinaša pretresljivo zgodbo o Alici brez glasu

Švico bo na Pesmi Evrovizije 2026 na Dunaju zastopala kantavtorica Veronica Fusaro , uveljavljeno ime tamkajšnje alternativne pop scene. Njena skladba »Alice« v treh intenzivnih minutah prepleta elemente alternativnega popa in rocka ter odstira pretresljivo zgodbo ženske, katere osebne meje so sistematično kršene. Veronica poudarja, da njena Alice ne živi v čudežni deželi, temveč v surovi realnosti, kjer se nasilje – ne le fizično, temveč tudi psihološko, vključno z manipulacijo in nadzorom – pogosto skriva pod krinko naklonjenosti. Glasbeno napetost stopnjuje ritem valčka (6/8), ki se iz začetne lahkotnosti prevesi v silovite rockovske rife. Skladba je nastala v sodelovanju z britansko producentko Charlie McClean, ki je v preteklosti sodelovala z zvezdami, kot sta Diana Ross in Icona Pop. [caption id="attachment_49166" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: SRF / Nils Sandmeier" align="none" width="1000"] [/media-credit] Veronica Fusaro[/caption] Kdo je Veronica Fusaro? Veronica Fusaro sicer ni novinka na velikih odrih. Odkar je leta 2016 prejela naziv »SRF 3 Best Talent«, je odigrala več kot 600 koncertov, nastopila na festivalih Glastonbury in Montreux Jazz ter kot predskupina odprla koncert slovitega Marka Knopflerja. Njen prvenec All the Colors of the Sky (2023) je zasedel visoko peto mesto na švicarskih lestvicah, oktobra 2025 pa je izdala svoj drugi album Looking for Connection, ki le še potrjuje njeno sposobnost povezovanja ranljivosti z neomajno odrsko močjo. V pogovoru je razkrila ozadje svoje skladbe in razloge, zakaj se je odločila za tako drzno tematiko. [caption id="attachment_49249" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: SRF / Nils Sandmeier" align="none" width="1000"] [/media-credit] Veronica Fusaro[/caption] »Pesem govori o ženski po imenu Alice – po njej je tudi naslovljena – a sama v njej sploh ne pride do besede,« poudarja pevka. »Njeno zgodbo v celoti pripoveduje nekdo drug.« Naslov tako izpostavlja, kako hitro je lahko posamezniku odvzet glas. Veronica Fusaro Veronica, vaša evrovizijska pesem se je že dotaknila občinstva. Kakšni so občutki? Odlični. Vznemirjena sem in zelo srečna. Iskreno povedano, čutim predvsem olajšanje, da lahko o vsem skupaj končno spregovorim z ljudmi. Ste se morali komu zlagati, da ste ohranili skrivnost, da boste zastopali Švico na ESC 2026? Hm, nekaterim nisem smela povedati zaradi okoliščin, spet drugim pa namenoma nisem hotela, ker sem želela, da je presenečenje. Mislim pa, da je bilo vredno čakati. Se boste morali sedaj komu opravičiti? O, ja. Seznam je kar dolg. (smeh) [caption id="attachment_49168" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: SRF / Nils Sandmeier" align="none" width="1000"] [/media-credit] Veronica Fusaro[/caption] Zgodba o ženski O čem pravzaprav govori vaša pesem »Alice«? »Alice« je zgodba o ženski – po njej je pesem dobila tudi naslov –, ki poskuša postaviti meje, vendar so te nenehno kršene in nespoštovane. Ključno je, da Alice skozi celotno skladbo sploh ne dobi besede; njeno zgodbo v celoti pripoveduje nekdo drug. Naslov izpostavlja prav to, kako hitro ti lahko nekdo odvzame tvoj lastni glas. Ta dinamika kaže, da ne gre za to, kar Alice počne, temveč za to, kar se dogaja njej. V bistvu je v nevarnosti. Kakšna je torej tema skladbe? Glavna, širša tema skladbe je nasilje nad ženskami. To je le ena izmed mnogih zgodb, ki jih je mogoče povedati znotraj tega obsežnega področja. Skozi lik Alice želim odsevati izkušnje žensk, ki se srečujejo z nasiljem, ki ni vedno takoj vidno. Zakaj ste se odločili izpostaviti prav to tematiko? Ker mi je mar. Pesmi pišem takrat, ko ponoči ne morem spati, ko se mi po glavi podijo različne stvari ali ko v svetu opazim nekaj, o čemer se moram izraziti. Ta zgodba je bila ena tistih, pri katerih sem čutila, da potrebujem glasbo, da bi lahko izrazila svoja čustva in ugotovila, kako se v resnici počutim. [caption id="attachment_49248" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: SRF / Nils Sandmeier" align="none" width="1000"] [/media-credit] Veronica Fusaro[/caption] Priprave na ESC oder To pomembno vsebino zdaj prinašate na evrovizijski oder. Kakšno je vaše sporočilo oboževalcem in gledalcem? Upam, da se bo ljudi na nek način sporočilo dotaknilo. V veliko čast mi je, da lahko to temo predstavim na tako velikem odru, saj si takšno pozornost absolutno zasluži. Čeprav je tema težka, si želim, da občutek, ki ga pesem vzbudi, povezuje ljudi. Da prinese občutek skupnosti, skupajnosti, enotnosti. Povezani skozi glasbo – to je bistvo Evrovizije. Na splošno pa upam, da ustvari varen prostor, kjer se ljudje lahko povežejo. Pesem je že nekaj časa zunaj, kaj sledi zdaj? Nastop. To je tisti pravi, glavni razlog celotnega tekmovanja – izvedba pesmi na odru. Trenutno načrtujemo vsako podrobnost: od kostumov in koreografije do tega, kdo vse bo z mano na odru. To je trenutno moj glavni fokus. Potem so tu seveda še intervjuji, fotografiranja in vse ostalo. Pravi »rockstar« stil, skratka. Točno tako. Hvala vam. [caption id="attachment_49167" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: SRF / Nils Sandmeier" align="none" width="1000"] [/media-credit] Veronica Fusaro[/caption] Švica v evrovizijski zgodovini zaseda prav posebno mesto, saj je na prestolu sedela trikrat. Prvič se je v zgodovino vpisala leta 1956, ko je na sploh prvem tekmovanju v Luganu slavila Lys Assia. Leta 1988 je svetovno slavo prav s švicarsko zmago začela tlakovati takrat še neuveljavljena Céline Dion, nazadnje pa je lani v Malmöju s svojo žanrsko neulovljivo skladbo The Code slavil Nemo, ki je tekmovanje po 36 letih vrnil v srce Evrope. https://www.youtube.com/watch?v=BKJsvrL_XB0&list=RDBKJsvrL_XB0&start_radio=1 The post Švica 2026: Veronica Fusaro prinaša pretresljivo zgodbo o Alici brez glasu appeared first on Evrovizija.com .

petek, 20. marec

Lepota in zdravjeAktivni.sipred 81 dnevi

Lepota in zdravjeAktivni.sipred 81 dnevi

Avstralski voditelj: »Sem vegan, a ne maram drugih veganov – te besede sploh ne uporabljam«

Avstralski televizijski voditelj Osher Günsberg je razkril, da do veganov čuti precejšen odpor, čeprav se tudi sam že od leta 2002 prehranjuje izključno rastlinsko. Priljubljeni 51-letnik je pojasnil, zakaj ga že skoraj instinktivno zmoti vse, kar je povezano z veganstvom.

četrtek, 19. marec

Lepota in zdravjeAktivni.sipred 82 dnevi

Lepota in zdravjeAktivni.sipred 82 dnevi

Politične stranke odgovarjajo: kako bodo poskrbele za varnost potrošnikov?

Volilni čas je čas velikih besed. A kdo bo tudi po volitvah na strani ljudi, potrošnikov? V razgretem predvolilnem ozračju lahko kaj hitro pozabimo, katere teme so zares pomembne za državljanke in državljane Slovenije. Na ZPS so pozvali stranke, naj se opredelijo, kaj bodo naredile za potrošnike na štirih ključnih področjih politik. Katere so se odzvale na poziv in kaj so odgovorile?

torek, 17. marec

ponedeljek, 16. marec

RumenoEvrovizija.compred 85 dnevi

RumenoEvrovizija.compred 85 dnevi

Ornella Vanoni, naj ti svetloba zvezd kaže pot v mehki večnosti

Obstajajo duše, ki si za izraz izberejo glas. Ornella Vanoni je pela, kot bi odpirala spomine, starejše od enega življenja. Njena interpretacija je nosila mehko, a prodorno zavest o tem, da čustvo ni naključje, temveč pot učenja. Da ljubezen je in smo. V njenih pesmih se razpira občutek, da energija potuje skozi čas in išče glas, ki jo zna izgovoriti. O tej dimenziji Ornelle – o umetnosti kot vibraciji in o ljubezni kot zavestni izbiri duše – sem se pogovarjal s Tamaro Babić Nikiforov . Ustvarjalka mlajše generacije njeno ostalino bere premišljeno, s spoštovanjem do zgodovinskega konteksta in z občutljivostjo za tisto nevidno plast, kjer se osebno sreča z univerzalnim. O Ornelli Vanoni Ornella Vanoni je prihajala iz časa, ko je bil socializem ne le politična ideja, temveč tudi kulturna in etična drža – vera v dostojanstvo dela, v skupnost, v solidarnost. Kako ti kot samozaposlena v kulturi danes bereš ta izginjajoči miselni svet? Se ti zdi, da je bila njena umetniška drža tudi oblika tihega upora proti individualizmu in trgu? Mislim, da je bila v času Ornelle Vanoni kulturna skupnost v Italiji res močnejša kot danes, predvsem zaradi povojne solidarnosti in ideoloških gibanj. To obdobje ekonomskega čudeža, ki je Italijo iz revščine popeljalo v hitro industrializacijo, je moralo biti zelo zanimivo. Delavski razred je ustanavljal sindikate ter gledališke kolektive, kot je na primer Piccolo Teatro v Milanu, kjer je Ornella začela svojo ustvarjalno pot. Kot samozaposlena v kulturi ta miselni svet čutim kot dragocen – čeprav izginjajoč – opomnik na vrednost skupnosti v času, ko prevladujeta individualizem in gig ekonomija. Ornellina umetniška drža, njena čustvena globina in interpretacije delavskega življenja – kot v pesmi Canzoni della mala – se mi zdijo subtilen upor proti hladni komercializaciji. Mislim, da je skozi svoje pesmi poudarjala, da mora umetnost predvsem služiti ljudem in ne le profitu. Če bi imela možnost, bi se v veseljem teleportirala nazaj v čas, ko so ljudje – tako si vsaj romantično predstavljam – pili kave in se pogovarjali o idejah, ne da bi jim oči ves čas uhajale na sodobne vseprisotne zaslone. https://www.youtube.com/watch?v=_JhCErq2NyM&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=8 Objemi Pesem Abbracciami forte kliče po objemu, po telesni bližini, po človeški prisotnosti. Kako razumeš ta »močni objem« v kontekstu šestdesetih – kot ljubezenski nagovor ali kot hrepenenje po varnosti v času družbenih premikov? Beseda objem je ena mojih najljubših besed – kot tudi dejanje samo, saj sta v objemu srci najbližji drugo drugemu. Beseda hug naj bi izvirala iz starodavne skandinavske besede hugga, ki pomeni hippy – tolažiti. Mislim, da Ornella v tej pesmi prosi ravno za to – za tolažbo, močan objem, ki ga razumem kot hrepenenje po čustveni varnosti znotraj prepovedane ljubezni, iskanju intimne ter neerotične bližine in zatočišču pred svetom. Vendar mi je všeč tvoja interpretacija, da objem morda zajema širši družbeni kontekst. Šestdeseta so Italiji prinesla hitre spremembe – od nerazvitosti do urbanega individualizma – in morda objem zares simbolizira izgubljeno skupnost in toplino v času negotovosti. Sploh glede na to, da se v Ornellini karieri osebno ves čas prepleta z motivi delavskega hrepenenja po človeškosti. https://www.youtube.com/watch?v=WpYbcxMxZ10&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=4 Čustvena moč Io ti darò di più – več čustev, več predanosti, več resnice. Se ti zdi, da Vanoni tukaj že presega klasično vlogo pevke in postane pripovedovalka ženskega notranjega sveta, ki ni več pasiven, temveč zavesten svoje moči? Mislim, da besedilo predvsem poudarja altruizem, kar me spominja na filozofe, kot je Emmanuel Levinas, ki je v svoji etiki ljubezen postavil kot absolutno odgovornost za drugega – ne kot čustvo ali izbiro, temveč kot človeško primarno dolžnost, ki presega lastne potrebe in pričakovanja. Ker se je pesem rodila v šestdesetih, ki so bila pod vplivom eksistencializma – Camus, Sartre – mislim, da pesem v središče postavlja žensko subjektivnost, ki ni več pasivna, temveč preseže utilitaristično ljubezen – v zameno za nič – z iracionalno radodarnostjo in poudarja pomen lastne volje v nestabilnosti časa – migracije, spolna revolucija, ekonomski premiki. Končno je ženska avtonomno bitje in ni več pasivna prejemnica moške volje kot v klasični romantiki, temveč svobodno izbira predanost – kljub kaosu čustev in dvomom. Pesem tako postane feministični manifest: moč ni v pasivnosti, temveč v zavestni izbiri preseganja omejitev. V sodobnem času, ko so tako popularni situationshipi, ghostingi in podobno, je morda še težje odpreti srce, saj je tisti, ki ga odpre, obravnavan kot šibkejši, Ornella v svoji pesmi pa odprto srce prikazuje ravno obratno – kot dokaz čustvene moči. https://www.youtube.com/watch?v=zTqVYZh_-70&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=1 Glasba Naslov La musica è finita zveni skoraj brutalno: glasbe je konec. Kako vidiš to pesem – kot konec neke ljubezni ali kot konec iluzij neke generacije? Je to trenutek, ko Ornella prvič javno zapoje o praznini? Če sem se prav pozanimala, je Ornella pesem prvič zapela leta 1967, sredi italijanskega ekonomskega čudeža in ravno pred majskimi nemiri. Mislim, da naslov simbolizira konec nedolžne romantike. Strinjam se s tabo, da ima pesem dvojni pomen, oseben in generacijski. Na zabavi sreča bivšega ljubimca, ampak srečanje v njej pusti melanholijo in občutek praznine. Zabava se konča, prijatelji odidejo in ona ostane sama. Mislim, da pesem odpira vrata temam osamljenosti v moderni Italiji, kjer se iluzije o večni ljubezni in skupnosti začnejo drobiti. Prej je pela o strasti in presežkih, tu pa se prvič sooči s tišino, polno neizrečenosti, in samoto. Njena glasba mi je prav zato všeč, ker jo lahko bereš osebno, dejansko govori o lastni izgubljeni ljubezni, lahko pa v njej vidiš širše družbene ideje. https://www.youtube.com/watch?v=OiHE8A4-Muo&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=7 Bela barva Casa bianca kot simbol čistosti, izolacije, morda tudi čustvene sterilnosti. Kaj zate predstavlja ta prostor? Je to zatočišče ali zapor? In zakaj misliš, da je prav ta pesem tako močno resonirala z občinstvom? Besedilo pravi: otrok joče, hiša, ki je do zdaj predstavljala dom, poln ljubezni, pa v spominu postane strašna, podrta, ker je čas uničil otroštvo. Bela barva simbolizira čistost, hkrati pa tudi sterilnost in nedosegljivost – kot nedosegljiv prostor, kjer se otroške sanje soočijo z resničnostjo izgube te nedolžnosti. Jaz osebno pesem razumem kot strah pred preteklostjo in osamljenostjo, ki jo v nekem trenutku življenja – večinoma ob prelomnicah – najbrž občutimo prav vsi. Mislim, da je na Sanremu leta 1968 pesem Italijane zadela ravno v ključnem trenutku, ko je cela generacija menjala podeželske hiše za mestna stanovanja, kar je v marsikomu najbrž sprožilo nostalgijo in krizo. Ornellin glas je dodal še osebno bolečino, zato je lahko vsakdo za zaprtimi očmi videl svojo izgubljeno belo hišo. Jaz v njej vidim svoj otroški dom, stanovanje na Kidričevi ulici, okrušen zid v kopalnici, posteljo s skrivnim sporočilom, zapisanim na letvice, in zahajajoče sonce. V trenutku so pred mano vse slike in pohištvo, skoraj vonjam lahko svojo lipo za blokom in skupaj z njo svoje otroštvo. https://www.youtube.com/watch?v=wAUIa6OTk3w&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=2 Ljubezen Večnost je pojem, ki presega čas, telo in zgodovino. Kako se ti zdi, da se Ornella v pesmi Eternità spogleduje z idejo ljubezni kot nečesa, kar ni omejeno na en sam obstoj? To je še ena njena pesem, ki se lahko razume na več načinov. V skladbi Eternità Ornella opisuje trenutek opazovanja spečega ljubimca, ko začuti, da ljubezen ni omejena na eno življenje. Angel na stropu simbolizira duhovno ljubezen okraj tega življenja. Kot da bi okusila neskončno srečo v sedanjem trenutku, z motivom cveta večnosti. Ko Ornella poje, se mi zdi, da ljubezen ne pripada le sedanjosti ali preteklosti, ampak nekemu skupnemu prostoru duš, ki so se srečale že prej in se bodo srečale tudi v naslednjih življenjih. Ta ideja se sicer pojavlja predvsem v vzhodnih tradicijah. V hinduizmu obstaja pojem atman. To je individualna duša, ki je del univerzalne duše – brahman. Dve duši, ki se ljubita, se v resnici prepoznavata kot del istega izvora. Ljubezen kot spomin in ne kot odkritje. V svojem zvezku citatov imam zapisan tudi Rumijev citat iz knjige Masanava, ki se nekako povezuje tudi z Ornellino pesmijo: »Tam zunaj, okraj idej o pravilnem in napačnem, je polje, tam te bom počakal.« Ornella je v intervjujih sicer poudarjala čustveno ranljivost, ne vzhodne filozofije, a si vseeno ne morem pomagati, da v njeni pesmi ne bi začutila še enega globljega pomena. Ljubezen, ki presega romantično strast tega trenutka, ki ne govori le o ljubezni med dvema človekoma, temveč o ljubezni kot univerzalni sili, ki obstaja onkraj časa in telesa. To me je spomnilo tudi na Goethejevega Fausta in ljubezenske pesmi West–östlicher Divan, kjer avtor razvija idejo, da ljubezen ni le čustvo, ampak princip, ki drži svet skupaj, torej nekaj kozmičnega in ne le osebnega. https://www.youtube.com/watch?v=8EBhJ9-SiJY&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=6 Kriza zrele ženske Pesem Io come farò zrele umetnice, ki se sooča z negotovostjo, izgubo orientacije in vprašanjem nadaljevanja. Kako jo razumeš? Kot izraz človeške ranljivosti – in hkrati notranje vzdržljivosti? Mislim, da v tej pesmi Ornella res izžareva krizo zrele ženske. V pesmi poje, da se počuti »fuori posto« – kot da ponavlja svojo vlogo v igri, ki ji ne verjame več, medtem ko se v njej rodi »bambina«, notranji otrok, ki spreminja realnost v fantazijo. Lahko si izmisli smeh, zgodbe ali celo zvezde iz papirja, le ljubimca si ne more izmisliti. Njegove oči, usta, prisotnost – predvsem pa odsotnost – so preveč resnični, da bi jih lahko nadomestila z domišljijo. V letu 1989, ko je Ornella to pesem prvič zapela, je bila v polni zrelosti svoje kariere, stara štiriinpetdeset let. Živela je v Milanu, bila je finančno stabilna, z lastno založbo Vanilla, a čustveno v fazi introspekcije. Io come farò razumem kot javno izpoved o negotovosti in priznanje umetniške krize, ki se ji je zgodila na prehodu ikone šestdesetih v zrelo umetnico. Pesem opisuje predvsem njen notranji boj. Prizadeva si izumiti realnost – nasmeh, zgodbe, zvezde, ampak vsega se vseeno ne da rešiti z domišljijo. Za razliko od pesmi Eternità tu ljubezen ni večna, ampak ranljiva, kar odraža njeno takratno življenjsko fazo. Kako karierno in osebno naprej, če ti ljubezen ne drži več kompasa? https://www.youtube.com/watch?v=VmE3_M0xsMo&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=5 Drevesa Drevesa kot priče časa, kot bitja, ki stojijo, rastejo, molčijo. Kako vidiš simboliko dreves v pesmi Alberi? Je to Ornellin dialog z naravo, s koreninami, z minljivostjo človeškega življenja? Ornella je pri pesmi sodelovala z Enzem Gragnaniellom, napolitanskim avtorjem, ki je pesem ustvaril kot kritiko urbanizacije in izgube korenin – navdihnil ga je pogled na avtoceste, ob katerih so sekali drevesa, ki so v pesmi sicer simbol svobode in identitete. Zato Ornella poje z južnoitalijanskim naglasom, ki posebno poudarja tradicijo in zgodovino. V pesmi primerja ljudi z drevesi – v urbaniziranem svetu smo odrezani, kot so odrezana drevesa ob avtocestah – izgubljamo luč in postajamo osamljeni. Hkrati pa listi – foglie sparse al vento – simbolizirajo prehodnost človeških čustev in odnosov, a korenine vseeno ostajajo. Mislim, da je pesem Alberi Ornellin poziv k vrnitvi domov, saj dom zaceli še tako hude rane. To tudi resonira z njeno zrelostjo leta 1999 in z njenimi pesmimi o ohranjanju duše. Tudi Hermann Hesse je o drevesih zapisal eno najlepših besedil, kar sem jih kadarkoli prebrala – iz njegove zbirke fragmentov iz leta 1920, Wandering: Notes and Sketches. Spomnila sem se predvsem na ta citat, sicer v prostem prevodu: »Zame so bila drevesa vedno najbolj prodorni pridigarji. Drevesa imajo dolge misli, dolgo dihanje in počitek. To je dom. To je sreča.« Tudi Ornella v pesmi kljub kritiki in bolečini daje upanje. Torej sledimo drevesom v iskanju svobode in sanj. https://www.youtube.com/watch?v=xdjUI76zGWg&list=PLF6smqybsbv0ZKGDo5wFbxk3TvUltUPvN&index=3 Ljubezen do sebe Učiti se ljubiti – sebe in druge – pri skoraj devetdesetih. Kako pomembno se ti zdi sporočilo pesmi Imparare ad amarsi danes, v svetu, ki pogosto zamenjuje ljubezen z učinkovitostjo, hitrostjo in podobo? Sporočilo te pesmi iz leta 2018 je danes zelo pomembno, morda celo bolj kot kadarkoli prej. Ornella spodbuja k avtentičnosti ljubezni v svetu hitrih všečkov. V svetu Instagrama in spletnih zmenkov to postane upor – ljubezen ni internetna podoba, ampak je sprejemanje lastnih in tujih gub, napak in časa. Ljubezen do sebe je nazadnje temelj za ljubezen drugih. Pesem uči, da je prepustitev sedanjemu trenutku pot do sreče, ko sebe in druge ljubiš brez pričakovanj, sprejemaš konce in ohranjaš otroško radost – in to kljub bolečini, ne da bi vedel, kaj te čaka v prihodnosti. Ornella znova pokaže svojo filozofijo, ki spremlja več njenih pesmi – da prava moč ni v učinkovitosti, ampak v ranljivosti: ljubiti polno, do zadnje emocije. Tamara Babić Nikiforov (1993) je magistrica scenaristike (Univerza v Ljubljani, AGRFT). Deluje kot dramaturginja, književnica, režiserka, scenaristka, urednica in vodja literarnih delavnic. Kot mentorica sodeluje tudi pri ŠtudenTeatru, kjer podpira mlade ustvarjalce pri razvoju gledaliških projektov. Sodelovala je pri številnih filmskih (Tišina, Jaz tebi – ti meni, Slepe miši), gledaliških (Umorjeni spomin, Vaje v slogu, Zajček in ptica) in literarnih (časopis November, revija Objem) projektih doma ter v tujini. Med njenimi bolj odmevnimi projekti je režija in koordinacija otvoritvene parade Evropske prestolnice kulture 2025. Trenutno pripravlja svoja knjižna prvenca: zbirko kratkih zgodb v slogu magičnega realizma ter roman o materinstvu. Posebna energija Če Ornello Vanoni pogledava onkraj biografije in diskografije: s čim je po tvojem mnenju svetila njena luč – in še vedno sveti? Je bila to iskrenost, ranljivost, glas? Ali nekaj, česar ne moremo poimenovati, a vemo, da energija ne izgine, temveč se le preobrazi? Mislim, da je tisto nedefinirano nekaj pri Ornelli Vanoni povezano z njeno sposobnostjo preobražanja bolečine v toplino. Kot Hessejeva drevesa, ki mirno stojijo skozi viharje. Ampak Hesse čisto na koncu pravi: »Kdor se je naučil poslušati drevesa, ne želi več biti drevo. Želi biti le tisto, kar je. To je dom. To je sreča.« Mislim, da je Ornella našla prav to avtentičnost in je bila to, kar je bila, nič več in nič manj. Njena luč ne ugasne, ker je imela premočno energijo, ki je še vedno prisotna v njenih delih. Mislim, da sta njeni največji moči pristna človeškost in pogum, da si je dovolila biti ranljiva. Prav zato je postala ogledalo naših lastnih ran, hrepenenj in smeha. Ko poslušam njene pesmi, se mi zdi, kot da bi poslušalcem nekje zadaj tiho šepetala: »Tudi ti to čutiš, kajne? Kaj pa, če bi tudi ti živel, živela odprto?« The post Ornella Vanoni, naj ti svetloba zvezd kaže pot v mehki večnosti appeared first on Evrovizija.com .

sobota, 14. marec

SlovenijaNova24TVpred 86 dnevi

SlovenijaNova24TVpred 86 dnevi

Zvonko Černač: V politiki je najpomembnejša verodostojnost. Da držiš besedo. Obljubo.

Zvonko Černač je dolgoletni poslanec in eden izmed najbolj izkušenih poslancev SDS na področju infrastrukture, prostora in evropskih skladov. Pogovarjala sva se o ključnih prioritetah na področju infrastrukture, prostora in stanovanj, o kritiki ak...

petek, 13. marec

KronikaN1pred 88 dnevi

KronikaN1pred 88 dnevi

Tožilstvo za umor Božića skupno predlaga 120 let zapora, obramba pa oprostilno sodbo

Na ljubljanskem sodišču je obramba obtoženih umora Danijela Božića in poskusa umora Žarka Tešanovića podala zaključne besede. Zagovornika domnevnega v

KronikaŽurnal24pred 88 dnevi

KronikaŽurnal24pred 88 dnevi

Umor Danijela Božića: tožilka zahteva skoraj 120 let zapora, odvetniki oprostitev

Klemen Kadivec in njegova zagovornika so se danes odrekli zaključni besedi.

četrtek, 12. marec

SlovenijaN1pred 88 dnevi

SlovenijaN1pred 88 dnevi

Tožilstvo za obtožene umora Danijela Božića zahteva skoraj 120 let zapora

Na ljubljanskem sodišču se končuje sojenje obtoženim umora Danijela Božića in poskusa umora Žarka Tešanoviča. Tožilstvo je v zaključni besedi za obtož

sreda, 11. marec