Iskanje: prenova+v+duhu

AvtomobilizemAutomobilpred 4 urami in 7 minutami

AvtomobilizemAutomobilpred 4 urami in 7 minutami

Renault 4 E-Tech Plein Sud: električni križanec z zložljivo streho za ljubitelje svobode in neba nad glavo

Renault širi družino modela Renault 4 E-Tech electric z novo različico Plein Sud, ki združuje električni pogon, praktičnost kompaktnega SUV-ja in užitek vožnje pod odprtim nebom. Nova izvedba z veliko električno pomično platneno streho obuja duh legendarnih različic Renaulta 4 ter prinaša sodoben pogled na mobilnost, namenjeno vsakodnevnim opravkom in vikend pobegom. Poklon legendarni »katrci« [...] The post Renault 4 E-Tech Plein Sud: električni križanec z zložljivo streho za ljubitelje svobode in neba nad glavo appeared first on Automobil .

petek, 5. junij

RumenoEvrovizija.compred 4 dnevi

RumenoEvrovizija.compred 4 dnevi

Janja Brlec: Citre so del mene in jaz del njih

Ko citrarka Janja Brlec spregovori o glasbi, govori o vibraciji, ki se dotakne človeka, o notranjem glasu, ki vodi ustvarjalca, in o svetlobi, ki jo glasba prinaša v svet. Njena življenjska pot je že od otroštva prepletena s citrami, instrumentom, s katerim je stkala skoraj organsko povezanost. Danes kot koncertna umetnica in pedagoginja citre postavlja v sodobni prostor ter jim odpira nove izrazne možnosti. V pogovoru razmišlja o glasbi kot univerzalnem jeziku, o zaupanju življenju in o vrednotah, ki ostajajo pomembne tudi takrat, ko se vse drugo spreminja. Citre Vaša glasbena pot je tesno povezana s citrami, glasbilom, ki ima poseben, skoraj meditativni zven. Kako so potekali vaši začetki s tem instrumentom in kaj vas je v njegovem zvoku najbolj nagovorilo? Težko rečem, kaj točno me je pritegnilo, ker sem bila res mala deklica, stara pet let, ko sem jih prvič slišala. Spomnim pa sem občutka občudovanja in ljubezni ter zavedanja, da je to tisto moje. Z njimi me povezuje nekaj, česar ne znam povsem ubesediti, kot da so od nekdaj del mene in jaz del njih. Pri sedmih letih sem pričela s poukom pri profesorju Petru Napretu. Kasneje sem svojo pot nadaljevala v tujini, najprej na Visoki šoli za glasbo in gledališče pri profesorju Georgu Glaslu, nato pa na Univerzi Mozarteum pri profesorju Haraldu Oberlechnerju. Imela sem srečo, da so me skozi vsa ta leta obkrožali odlični glasbeniki in pedagogi, ki so moje navdušenje nad citrami le še poglabljali. Vseskozi pa sem tudi veliko nastopala, koncertirala, sodelovala z različnimi glasbeniki, obiskovala seminarje in tako pridobivala dragocena znanja tudi izven formalne izobrazbe. Ker citre takrat pri nas še niso bile na voljo kot študijski program, sem vzporedno igrala tudi klavir. Zaključila sem umetniško gimnazijo s klavirjem kot glavnim predmetom, kasneje pa ga izbrala tudi kot dodatni predmet na študiju. Vse to je razširilo moj glasbeni svet in mi dalo širino, ki jo danes prelivam v svoje ustvarjanje. Citram pogosto pripisujemo tradicionalno vlogo, vi pa jih postavljate tudi na koncertne odre in sodelujete s sodobnimi skladatelji. Citre so od nekdaj koncertni instrument, vendar so bile v preteklosti v tem segmentu premalo predstavljene širši javnosti. Citrarji si že dolgo prizadevamo predstaviti citre v vsej širini. Koncertne citre so se oblikovale leta 1838, od takrat pa obstaja tudi klasična literatura za citre, ki je zahtevna in povsem primerljiva s klasično literaturo drugih instrumentov. V tujini obstaja študij citer že zelo dolgo, na primer v Salzburgu, Münchnu, Linzu. V Sloveniji so bile citre dolgo predstavljene predvsem kot ljudski instrument in v narodnozabavni glasbi, tudi zaradi odličnih citrarjev, ki so ta segment močno zaznamovali. K prepoznavnosti je veliko prispeval izjemen Miha Dovžan, ki je citre približal širši javnosti tako v narodnozabavni kot v filmski glasbi ter instrument po drugi svetovni vojni znova oživil v času, ko je bil skoraj povsem potisnjen na rob. Sama čutim kot svoje poslanstvo, da citre predstavim v vsej njihovi širini, zato delujem v različnih glasbenih žanrih. V ta namen sta nastali dve zgoščenki klasične glasbe (Moments in Med strunami, op. a.) ter koncerti s programi klasične glasbe v sodelovanju z različnimi glasbeniki in skladatelji. Pred dvema letoma je nastal tudi projekt Citre drugače, v katerem sem želela citre predstaviti v popularni glasbi in slovenski popevki. Želim pa si, da bi skladatelji v svoje projekte in nove skladbe še pogosteje vključili citre – tako v klasični glasbi kot tudi v drugih žanrih, kot so muzikali, filmska glasba in popularna glasba. https://www.youtube.com/watch?v=Vtv1wO5Lyj4 Citrarji so v tujini zelo spoštovani Kako vidite razvoj citer kot koncertnega instrumenta v današnjem času? Vidim ga kot zelo uspešnega. V Sloveniji se citre poučujejo tudi na srednji stopnji – na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer sama poučujem, ter na Umetniških gimnazijah v Celju in Velenju. Slovenski citrarji smo v tujini zelo spoštovani. Lep primer je Tajda Krajnc, ki poučuje na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu. Povezujemo se v Citrarsko društvo Slovenije, ki skrbi za seminarje, dogodke, prispeva k povezovanju mladih citrarjev. Citre so vse pogosteje prisotne na koncertnih odrih, naš naslednji veliki korak pa je vzpostavitev študija citer tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V glasbi pogosto govorimo o žanrih, od klasične do ljudske. Pa vendar se zdi, da glasba sama po sebi presega te okvirje. Ali menite, da glasbo sploh lahko resnično predalčkamo? Določeni kriteriji glasbo uvrščajo v posamezne žanre, a v resnici se glasbeni svetovi nenehno prepletajo, si izposojajo motive, rastejo iz tradicije. Sama imam rada različne zvrsti, a najbolj me nagovori vibracija – občutek, ki ga glasba prebudi, resnica, globina, ki jo nosi, in kakovost, s katero je izvedena. Glasba ni tu, da jo zapiram v predale, ampak da nas povezuje, prebuja, odpira in napolni z ljubeznijo ter svetlobo. Tako kot besede ima tudi glasba svojo moč. Nastopali ste v Avstriji, Belgiji, Italiji. Kako vas kot umetnico oblikuje stik z različnimi kulturnimi prostori Evrope? Ali zaznavate skupno glasbeno dušo stare celine? Da, zaznavam skupno glasbeno dušo stare celine. Evropa je raznolika, a pod vsemi njenimi glasovi teče skupni tok – zgodovinski, emocionalni in estetski. Vsaka država ima svoj glas, a med seboj se prepoznavajo. Različni kulturni prostori me vedno znova razširijo, navdihnejo in prebudijo nova notranja raziskovanja. Lani smo koncertirali čez Atlantik v Kanadi s čudovitim projektom Ljubke ljudske in z izjemnim glasbenikom Galom Gjurinom. Ta izkušnja je v meni odprla veliko novih ustvarjalnih plasti. https://www.youtube.com/watch?v=3kogVB9HYDA Pedagoginja Poleg koncertne dejavnosti ste tudi pedagoginja. Kako pristopate k poučevanju citer in kaj vam pomeni prenašati znanje na mlajše generacije? Mislim, da sem prijazna in stroga pedagoginja. Veliko zahtevam, a veliko tudi dam – muzikalno, interpretativno in tehnično. Med menoj in učenci vlada obojestransko spoštovanje. Pri meni imajo varen prostor, usmerjanje in spodbudo, hkrati pa želim, da v glasbi najdejo svoj lasten izraz. Verjamem, da je tako v glasbi kot v življenju ključna svoboda – biti avtentičen in ustvarjalen. https://www.youtube.com/watch?v=zN8PwAbAdws&list=PLpROV9Aq647AL__4yErIO3go2dVssKhUu&index=5 Različna sodelovanja Sodelovali ste tudi s pevko Manu Hvala. Kako nastajajo takšna umetniška sodelovanja in kaj vam prinaša preplet instrumentalnega in vokalnega izraza? Vokal je poleg citer moja največja ljubezen, zato mi tako ustvarjanje lastnih skladb kot sodelovanje z Manu predstavlja posebno srečo. Z Manu Hvala se poznava skoraj vse življenje in sva stkali zelo lepo, globoko in iskreno prijateljstvo. Je izjemna glasbenica in pevka, ki jo zaznamujejo avtentičnost, modrost in vrhunskost – zato je najino sodelovanje še posebej lepo in dragoceno, pomembno pa je tudi za sam instrument citre. Citre smo v zasedbo benda prvič vključili ob predstavitvi njenega albuma Sunrise na Radiu Koper. Zame je bil to poseben izziv, saj ni primerov citrarjev, ki bi to že počeli. Skupaj smo raziskovali, kako citre umestiti v takšno zasedbo, kako oblikovati aranžmaje in kateri registri v bendu najbolje zazvenijo. https://www.youtube.com/watch?v=Gq7h1bc7Op4&list=RDGq7h1bc7Op4&start_radio=1 Nova skladba Vaša nova pesem Vse, kar vredno je nosi močno sporočilo o notranjih vrednotah. Kako je nastajala ta skladba in kaj želite, da poslušalec ob njej začuti? Navdih za skladbo sem črpala iz svojega življenja. Prišla je iz globine moje duše in srca. Celoten ustvarjalni proces je bil meni zelo svet in me je učil zaupanja ter potrpežljivosti. Želim, da poslušalec začuti iskrenost, ranljivost, čutenje, globino in iskreno ljubezen. Tisto ljubezen, ki jo izbereta duša in srce, ki ti zamaje tla pod nogami in se čuti kot dom. Ni idealizirana ljubezen – je ljubezen, ki odpira globine notranjega sveta, strahu in tudi bolečine, a te hkrati pripelje najbližje k sebi. Spremljata jo globoka hvaležnost in nepogojnost. Pogosto pravimo, da je človek del narave. Kako vi doživljate to povezanost, tudi skozi glasbo? Ali lahko glasba postane most med človekom, rastlinami in živalmi? Človeka čutim kot del žive narave, kot majhen, a neločljiv delček celote. Ko glasbeniki vstopimo v tok, se dotaknemo posebnega stanja zavesti, zato nam je duhovni svet blizu. Verjamem, da živali in rastline zaznavajo vibracije glasbe, saj so tudi one živa, čuteča bitja. Če smo kot ljudje prepleteni in povezani na globlji ravni, ali to pomeni, da smo na nek način povezani prav z vsakim, tudi z osebami, ki jih morda dojemamo kot zelo oddaljene ali drugačne? Po naravnih zakonitostih se podobne vibracije privlačijo, zato smo z ljudmi, ki čutijo podobno kot mi, pogosto globlje povezani. A ker vsak od nas vpliva na kolektivno zavest, smo v resnici vsi del iste mreže – vsi povezani z vsem. Ko razmišljate o prihodnosti, tako osebni kot umetniški, koliko prostora namenjate načrtovanju in koliko zaupanju v notranji glas? Večinoma zaupam svojemu notranjemu glasu in prav poslušanje tega glasu me je vedno pripeljalo na pravo pot. Zato se pogosto podam v projekte, ki so finančno ali organizacijsko zahtevni, a mi odprejo najlepše, povsem nepredvidene poti naprej v katerih rastem in uživam. Odkar sem samozaposlena v kulturi, sem se večkrat spraševala, ali bi morala bolj načrtovati, imeti večletne plane. Vedno znova ugotavljam, da to ni moja pot. Moj kompromis so zelo ohlapni načrti, ki dopuščajo svobodo in spremembe. Moja resnična pot je poslušanje notranjega glasu. Glasbenik črpa iz sebe – iz duha, čutenja – in prav je, da sledi tistemu, kar je v tistem trenutku živo v njem, ne pa temu, kar piše v planu. Le tako je lahko iskren do sebe in do publike. Življenje nas najlepše obdari, ko mu zaupamo. To je moja lekcija zadnjih let. The post Janja Brlec: Citre so del mene in jaz del njih appeared first on Evrovizija.com .

ponedeljek, 1. junij

RumenoEvrovizija.compred 8 dnevi

RumenoEvrovizija.compred 8 dnevi

Ljubljana Festival 2026: Kaj bo ponudila 74. edicija?

Ljubljana bo tudi letos poleti zaživela v ritmu enega najuglednejših kulturnih dogodkov v regiji. Že 74. izvedba festivala bo med 21. junijem in 8. septembrom 2026 znova v slovensko prestolnico pripeljala vrhunske domače in tuje umetnike ter ponudila bogat program za ljubitelje glasbe, gledališča, opere, baleta in likovne umetnosti. V okviru 74. Ljubljana Festivala se bodo zvrstili odmevni simfonični in komorni koncerti, baletne, operne in gledališke predstave, muzikali ter priljubljeni program Ljubljana Festival na Ljubljanici. Obiskovalce čakajo tudi Mednarodna in Mala likovna kolonija, mojstrski tečaji ter številni drugi umetniški in izobraževalni dogodki, ki vsako leto soustvarjajo edinstveno poletno kulturno vzdušje v mestu. [caption id="attachment_50249" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Pred kratkim je potekala predstavitev 74. LF[/caption] Festival bo tako tudi letos potrdil sloves Ljubljane kot enega najpomembnejših kulturnih središč tega dela Evrope ter v poletnih mesecih ponudil pester preplet vrhunske umetnosti, ustvarjalnosti in doživetij. 74. festivalska edicija Vrhunci LF 2026 Uvod v letošnje poletje bo 21. junija ob 21.15 na Kongresnem trgu pripadel monumentalni operi Turandot . Puccinijeva mojstrovina, ki slavi stoletnico prve uprizoritve in v kateri odmeva slovita arija Nessun dorma, bo pod taktirko Simona Krečiča ter v režiji Filippa Tonona združila moči Opere Baleta SNG Maribor in vrhunskih solistov: v naslovni vlogi bo nastopila Rebeka Lokar, ob njej pa kot Kalaf eden vodilnih tenoristov našega časa, Jusif Ejvazov. Veličastnemu začetku pod milim nebom bo 9. julija ob 20.00 v Gallusovi dvorani sledila operna drama Samson in Dalila Camilla Saint-Saënsa. Koncertna izvedba pod vodstvom Charlesa Dutoita bo v ospredje postavila vokalno barvitost Marie-Nicole Lemieux in interpretativno moč Nikolaia Schukoffa ob spremljavi Orkestra in Zbora Slovenske filharmonije ter Zbora NFM. [caption id="attachment_50247" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ljubljana Festival" align="none" width="1000"] [/media-credit] Turandot[/caption] Argentinska strast Duh operne dramatike se bo v avgustu prevesil v svet argentinske strasti, ko bo 17. avgusta ob 20.30 Poletno gledališče Križank preplavila tango operita Maria iz Buenos Airesa . Glasba Astorja Piazzolle bo v interpretaciji Luciane Mancini brisala meje med koncertom in ritualom ter v prestolnico prinesla pridih melanholije in lepote Buenos Airesa. Niz scenskih pripovedi bo nato 27. avgusta ob 20.00 v Cankarjevem domu obogatila simfonična pesnitev Don Kihot . Literarno mojstrovino Richarda Straussa bosta v barvito glasbeno zgodbo prelila solista Pinchas Zukerman in Amanda Forsyth, ki bosta ob spremljavi Simfoničnega orkestra Avditorija Alicante ADDA pod vodstvom Josepa Vicenta oživila nepozabna junaka pozne romantike. [caption id="attachment_50251" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ljubljana Festival" align="none" width="1000"] [/media-credit] Daniel Bonilla-Torres[/caption] Mednarodna zasedba Simfonični program v prestolnico prinaša raznolike zvočne krajine v izvedbi priznanih tujih in domačih umetnikov. Po lanskem razprodanem koncertu se v Ljubljano vrača legendarna pianistka Martha Argerich , ki bo 17. julija ob 20.00 v Gallusovi dvorani nastopila ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije pod taktirko maestra Charlesa Dutoita. Poseben zvočni dialog bo 20. avgusta ob 20.00 vzpostavil Simfonični orkester iz Wuxija pod vodstvom dirigenta Daya Lina. Zasedba bo povezala evropsko klasiko in kitajsko ustvarjalnost, kjer bosta ob Simfoniji št. 1 v c-molu Johannesa Brahmsa zazvenela tenorist Xue Haoyin in tradicionalno pihalo suona v rokah Zhanga Qianyuna. [caption id="attachment_50259" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ljubljana Festival" align="none" width="1000"] [/media-credit] Romeo in Julija[/caption] V objemu glasbe Na festival 26. avgusta prihaja tudi dirigent John Eliot Gardiner z novo umetniško zasedbo Orkester in Zbor The Constellation . Skozi Brahmsovo Pesem usode bosta orkester in zbor pod njegovo taktirko v Gallusovi dvorani ob 20.00 razpirala vprašanja o razmerju med božanskim in človeškim svetom. Simfonični del programa bo 8. septembra ob 20.00 zaokrožil nastop Filharmoničnega orkestra Baltskega morja pod vodstvom Roberta Treviña. Skupaj z violinistko Lano Trotovšek bodo občinstvo Gallusove dvorane popeljali do zaključka 74. Ljubljana Festivala. [caption id="attachment_50254" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ljubljana Festival" align="none" width="1000"] [/media-credit] Filharmonični orkester Baltskega morja[/caption] Filmski večeri in etno ritmi Ljubitelji filmske umetnosti bodo lahko v izbranih filmskih večerih uživali že v prvi polovici junija (9.–11. 6.), ko bodo prizorišče Kina Križanke napolnile močne avtorske vizije. Pod naslovom Majhni filmi, velike zgodbe bo kinematografska uvertura ponudila dela z izrazitim umetniškim podpisom in odprla prostor za poglobljene filmske pripovedi. [caption id="attachment_50257" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ljubljana Festival" align="none" width="1000"] [/media-credit] Berlinski simfoniki[/caption] Tradicija v Križankah Avgustovsko dogajanje v Križankah bo nato v znamenju bogatih etno tradicij. Glasbeni projekt Momento Cigano Extended kitarista Tea Collorija bo 19. avgusta ob 20.00 v svojem izrazu oživljal tradicijo gypsy swinga, v soboto, 22. avgusta, pa bo oder gostil Radeta Šerbedžijo z zasedbo Zapadni kolodvor in gosti. Večer z naslovom Jesen stiže, dunjo moja obljublja preplet balkanske tradicije, jazza in flamenka. 31. avgusta bo sledil še jubilejni koncert Gypsy Night . Ob 30-letnici skupine Amala se bodo pod vodstvom Imerja Traje Brizanija zasedbi pridružili Big Band in Simfonični orkester RTV Slovenija pod taktirko Patrika Grebla ter številni uveljavljeni gostje, med njimi Alenka Godec, Oto Pestner in Lana Trotovšek. [caption id="attachment_50252" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ljubljana Festival" align="none" width="1000"] [/media-credit] Rade Šerbedžija[/caption] The post Ljubljana Festival 2026: Kaj bo ponudila 74. edicija? appeared first on Evrovizija.com .

četrtek, 28. maj

sreda, 27. maj

nedelja, 24. maj

RumenoEvrovizija.compred 16 dnevi

RumenoEvrovizija.compred 16 dnevi

Evrovizija praznuje 70 let sredi najhujše krize

Pred natanko 70 leti, 24. maja 1956, so se v gledališču Teatro Kursaal v švicarskem Luganu zbrali umetniki, ki so zastopali sedem televizijskih hiš. To ni bil navaden koncert; bil je pionirski, tehnološko izjemno zahteven eksperiment v televizijskem prenosu v živo in obenem ambiciozen projekt kulturnega sodelovanja celinske Evrope. Tistega večera se je, sprva tiho in v črno-beli tehniki, rodila legenda, ki jo danes poznamo kot Pesem Evrovizije. Sedem desetletij Evropska radiodifuzna zveza (EBU) te dni uradno praznuje 70. obletnico tega dogodka, ki je zrasel v največji glasbeni šov v živo na svetu. Govorimo o projektu, ki je skozi sedem desetletij pred zasloni združeval stotine milijonov gledalcev – a ta visoki jubilej letos namesto enotnega ponosa vseh javnih televizij prinaša predvsem globok razmislek o njegovi prihodnosti. [caption id="attachment_30360" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sedež zveze EBU v Ženevi.[/caption] 70 let Pesmi Evrovizije Od črno-belih začetkov do današnjih globalnih spektaklov je Pesem Evrovizije nenehno premikala meje mogočega. V sedmih desetletjih neustavljivega ritma je prerasla v pravi kulturni fenomen in v tem času: postala globalna odskočna deska za več kot 1.800 edinstvenih skladb; razprostrla svoj bleščeči oder tisočem glasbenikov, med katerimi so nekateri prav tu tlakovali svojo pot med nesmrtne svetovne zvezde; izrisala glasbeni zemljevid Evrope, na katerem so svojo unikatno kulturno identiteto in pečat pustile kar tri zaporedne generacije izjemnih talentov; delovala kot tehnološki laboratorij prihodnosti, saj je neumorno orala ledino na področju satelitskih prenosov, televizijske produkcije v živo, interaktivnega glasovanja občinstva ter sodobnih digitalnih in pretočnih platform. Vseeno pa preteklost ni več jamstvo za mirno prihodnost Pesmi Evrovizije. V zadnjem obdobju so ostri politični razkoli in bojkoti več držav jasno pokazali, kako zahtevno je v kriznih časih vzdrževati skupno mednarodno platformo, ki naj bi skozi glasbo povezovala narode in generacije. Zaenkrat je razkol med nekaterimi članicami preprosto prevelik, da bi sploh lahko govorili o mirnejšem obdobju tega tekmovanja. Prvi mož Evrovizije Prvi mož Evrovizije kljub temu vztraja v svojem, skoraj pravljičnem svetu. Ob visokem jubileju namreč skozi uradno sporočilo za javnost ponuja popolnoma idealizirano sliko, ki žal ignorira trenutno realnost. »Pesem Evrovizije že 70 let kaže, kaj je mogoče, ko se javni mediji združijo s skupnim ciljem: ustvariti trenutke veselja, čustev in povezovanja, ki presegajo meje. Od majhnega gledališča v Luganu leta 1956 do današnjih stadionov in zaslonov po vsem svetu se Evrovizija nenehno razvija, pri tem pa ostaja zvesta svojemu ustanovnemu duhu – združevanju občinstva skozi glasbo,« je ob tem jubileju povedal Martin Green, direktor tekmovanja za Pesem Evrovizije. [caption id="attachment_47816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: BBC / James Stack" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martin Green na ESC 2023.[/caption] Restavriran posnetek iz leta 1956 Kljub aktualni krizi in razkolom med članicami pa EBU ne dopušča, da bi sedem desetletij tradicije zbledelo – rešitev pred pozabo namreč iščejo v različnih arhivih . Za obeležitev te obletnice EBU izdaja dve posebni vsebini, ki slavita izjemno zgodovino tekmovanja. Restavriran posnetek prve zmagovalke iz leta 1956 . EBU je v sodelovanju s švicarsko televizijo RSI, ki je del mreže SRG SSR, digitalno obnovil in remiksiral edini znani ohranjeni filmski posnetek zmagovalne skladbe s prve Pesmi Evrovizije. Posnetek, ki ga je ujel fotograf Vincenzo Vicari, prikazuje švicarsko predstavnico Lys Assia, ko 24. maja 1956 na odru Teatra Kursaal v Luganu znova izvaja svojo zmagovalno pesem Refrain. Gre za redek in dragocen pogled v same začetke Evrovizije. https://www.youtube.com/watch?v=9POvOONqAj0&t=278s Filmski negativi so bili skrbno shranjeni v arhivu RSI, vendar od devetdesetih let prejšnjega stoletja niso bili digitalizirani. Ker je tehnologija od takrat močno napredovala, je EBU stopil do RSI s predlogom za ponovno skeniranje, barvno korekcijo in digitalno restavriranje negativov v ultra visoki ločljivosti (4K). To bo občinstvu omogočilo, da enega najbolj zgodovinskih trenutkov tekmovanja doživi v jasnosti brez primere. Ohranjanje zgodovine Evrovizije »Ohranjanje zgodovine Pesmi Evrovizije mi je izjemno pri srcu. Ponosen sem, da je EBU lahko naročil to restavriranje, tako da bodo oboževalci lahko še vrsto let uživali v zmagovalnem nastopu Lys Assia v najboljši možni kakovosti,« je povedal Chris Fox, višji producent v digitalni ekipi Pesmi Evrovizije, ki je sodeloval pri projektu. »Filmski posnetek nastopa Lys Assia iz leta 1956 je ključni del švicarske avdiovizualne dediščine. S to novo digitalizacijo, izvedeno v sodelovanju z EBU, SRG SSR znova dokazuje ključno vlogo javne televizije pri varovanju tako ikonografskih zgodovinskih trenutkov,« pa je dodal Brecht Declercq, vodja arhiva pri RSI. Iskanje celotnih posnetkov prenosov Evrovizije iz let 1956 in 1964, ki se je začelo pred 70. tekmovanjem na Dunaju, se medtem nadaljuje. Poleg tega je arhiv Eurodex na spletni strani eurovision.com posodobljen z zbirko Vicarijevih fotografij s tekmovanja leta 1956, ki jih je odstopil zgodovinski arhiv mesta Lugano. [caption id="attachment_11798" align="alignnone" width="844"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="844"] [/media-credit] Lys Assia na Pesmi Evrovizije 2016.[/caption] »Über die Brücke gehn« Druga izdaja ob obletnici je posebej produciran poklon v obliki filma, ki slavi sedem desetletij umetnikov in občinstva, ki jih resnično združuje geslo »Združeni v glasbi«. Film, ki je posnet na podlagi originalnega nastopa v živo z nemško evrovizijsko pesmijo iz leta 1986 Über die Brücke gehn v izvedbi Ingrid Peters, prepleta čustvene trenutke objemov umetnikov na odru in v zaodrju skozi celotno zgodovino Evrovizije – od najzgodnejših prenosov v petdesetih in šestdesetih letih do zmage bolgarske pevke Dare 16. maja 2026 na Dunaju. [caption id="attachment_50129" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalni trenutek za Daro.[/caption] Crossing The Bridge Naslov pesmi – »Prečkati most« – in njeno besedilo o povezovanju, upanju in skupnem napredku močno odmevata z zgodbo in vrednotami današnje Evrovizije. Skozi spreminjajoča se desetletja, tehnologije in generacije je Pesem Evrovizije prek univerzalnega jezika glasbe neutrudno gradila mostove med državami in kulturami, umetniki in občinstvom. Film uporablja izvirni nastop skladbe Über die Brücke gehn, ki ga je odstopila norveška televizija NRK, vrhunec pa doseže s prizori s 70. Pesmi Evrovizije na Dunaju, kjer je bolgarska televizija BNT proslavila svojo sploh prvo evrovizijsko zmago z najvišjo razliko v točkah doslej. S tem je zgodba tekmovanja sklenila krog in vstopila v novo dobo. https://www.youtube.com/watch?v=8LziZ3gX7uc The post Evrovizija praznuje 70 let sredi najhujše krize appeared first on Evrovizija.com .

četrtek, 21. maj

torek, 19. maj

ponedeljek, 18. maj

AvtomobilizemAutomobilpred 21 dnevi

AvtomobilizemAutomobilpred 21 dnevi

Ford Mustang GTD Spirit of America: posebna izdaja z 815 KM

Novi Ford Mustang GTD Spirit of America predstavlja najnovejšo posebno izvedbo najbolj ekstremnega serijskega Mustanga doslej. Pri Ford Motor Company pravijo, da model simbolizira ameriško inovativnost, pogum in tekmovalni duh, hkrati pa sovpada s pripravami na 250. obletnico Združenih držav Amerike. Ime Spirit of America se navezuje na Craiga Breedlova, ameriškega letalskega tehnika in dirkača, [...] The post Ford Mustang GTD Spirit of America: posebna izdaja z 815 KM appeared first on Automobil .

nedelja, 17. maj

četrtek, 14. maj

AvtomobilizemŽurnal24pred 26 dnevi

AvtomobilizemŽurnal24pred 26 dnevi

Katrca za izstopanje na plaži

Renault je predstavil novo štirico v duhu "pustolovca s plaže".

sreda, 13. maj

Lepota in zdravjeCosmopolitanpred 27 dnevi

Lepota in zdravjeCosmopolitanpred 27 dnevi

Nova digitalna Cosmopolitan naslovnica z Jet Black Diamonds in Jack & Jones - popolno sožitje mode in rokenrola

Nova digitalna naslovnica revije Cosmopolitan tokrat utripa v ritmu mladostne glasbene energije in neustrašnega stila. V ekskluzivnem sodelovanju skupine Jet Black Diamonds in modnega giganta Jack & Jones smo ustvarili edinstveno vizualno zgodbo, kjer se prepletajo ikonični modni kosi, neukrotljiva rokerska duša in samosvoj duh urbane mladosti. To je manifest generacije, ki ve, kaj hoče – in to tudi pokaže.

RumenoEvrovizija.compred 27 dnevi

RumenoEvrovizija.compred 27 dnevi

V drugem predizboru tudi Slovenka Eva Marija

Čeprav Slovenija letos zaradi bojkota nima svojega predstavnija na Pesmi Evrovizije 2026, bo slovenski pridih na največjem evropskem glasbenem odru vendarle močno prisoten. Za Luksemburg bo namreč nastopila mlada kantavtorica Eva Marija Kavaš Puc (20), ki bo občinstvo nagovarjala z avtorsko skladbo Mother Nature - čustveno in subtilno močno glasbeno zgodbo, prežeto z elementi folka, soula in organskega popa. [caption id="attachment_49824" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Massen Photography" align="none" width="1000"] [/media-credit] Eva Marija[/caption] Kdo je Eva Marija? Eva Marija se je rodila v Luksemburgu v družini slovenskih staršev. Oče prihaja iz Ljubljana, mama pa iz Beltinci v Prekmurju. Družina se je v Luksemburg preselila leta 2003, kljub življenju v tujini pa je ohranila močno povezanost s slovenskim jezikom in kulturo. Slovenščina ostaja njen prvi jezik, saj doma še vedno govorijo slovensko. Danes Eva Marija velja za eno zanimivejših mladih ustvarjalk nove generacije. Poleg petja in pisanja glasbe igra tudi violino, študira songwriting v London in odkrito poudarja svojo povezanost z balkanskim ter slovenskim kulturnim prostorom, ob katerem je odraščala. Poleg izrazitega avtorskega pečata je tudi virtuozna multiinstrumentalistka. Violina, njena zvesta spremljevalka še iz dni na Konzervatoriju v Luksemburgu, ima še danes ključno vlogo v njenem ustvarjanju, saj njeni glasbi daje prepoznavno toplino in globino. »Velik navdih sem našla v slovenski ljudski glasbi iz regije Prekmurje, kjer ima violina osrednjo vlogo. Violino sem študirala v Luksemburgu, vendar je moj instrument izdelal slovenski mojster, tako da dobesedno povezuje moja dva kulturna identiteta,« pravi Eva. https://www.youtube.com/watch?v=guIbiEbz89E Pesem Mother Nature V duhu velikih kantavtoric, kot sta Joni Mitchell in St. Vincent, Eva Marija gradi zvok, ki je hkrati intimen in sodoben — skrbno uravnotežen med osebno emocijo in univerzalnim sporočilom. Njena evrovizijska pesem 'Mother Nature' združuje intuicijo in izrazito glasbeno senzibilnost na način, ki deluje povsem naravno. Pesem, ki jo nosita njen jasen in topel glas ter nalezljiv refren s subtilnim, a izrazitim violinskim motivom, izstopa iz pričakovanih okvirov in pušča močan vtis. V svojem bistvu 'Mother Nature govori o povezanosti - o skupnosti, prizemljenosti, skupnem izvoru in ideji, da smo kljub razlikam vsi del nečesa večjega. »Pesem ‘Mother Nature’ sem napisala, ker sem spoznala, kako pomembno je ostati prizemljen in zvest svojim koreninam, še posebej v časih, kot so ti,« pravi Eva Marija. »Pesem govori o tem, da ostanemo zvesti sebi in svojim koreninam, hkrati pa skupnost opominja, da smo vsi povezani z istim temeljem: naravo.« [caption id="attachment_49687" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] V drugem predizboru nastopa Slovenka Eva Marija.[/caption] Vse je še odprto O tem, ali je Eva Marija kandidatka za finale, morda največ pove podatek, da je pesem 'Mother Nature' na Spotifyju od decembra dosegla več kot milijon in pol poslušanj. Njena pesem 'Mother Nature', organska in čustvena skladba, ki jo vodi violina, že zdaj priteguje pozornost s svojo nežnejšo atmosfero in iskreno emocijo. Morda prav zato Eva Marija občinstvu po vsej regiji deluje tako blizu - ker njena zgodba govori o odraščanju med kulturami in jeziki, pa tudi o tem, kako občutek doma pogosto najdemo v ljudeh, glasbi in emocijah, ki jih delimo. Na letošnji Evroviziji, ki jo vse pogosteje zaznamujejo spektakel, maksimalistična produkcija in pesmi, ustvarjene za algoritme družbenih omrežij, predstavnica Luksemburga Eva Marija na Dunaj prihaja z nečim povsem drugačnim - toplino, iskrenostjo in tihim občutkom pripadnosti. [caption id="attachment_49674" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Sarah Louise Bennett / EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Luksemburg: Eva Marija – Mother Nature[/caption] The post V drugem predizboru tudi Slovenka Eva Marija appeared first on Evrovizija.com .

torek, 12. maj

ponedeljek, 11. maj

ZanimivostiMoja letapred 29 dnevi

ZanimivostiMoja letapred 29 dnevi

Astrološka napoved po znamenjih: Kaj vas čaka ta teden (11. - 17. 5. 2026)?

Sonce in Merkur v znamenju bika bosta zaslužna za vztrajnost ter odlično motivacijo. Pričakujte bolj trden način razmišljanja in interakcije, zaradi katerih boste zelo praktični in zanesljivi. Tokrat ne boste prehitro sklepali, ampak si boste vzeli čas in uredili vse svoje misli, preden jih boste delili z drugimi ali ukrepali. Naravnost boste v komunikaciji prešli na bistvo in svoje misli posredovali z namenom, da jih bodo zlahka razumeli. Jasni in produktivni pogovori bodo glavni ključ do rešitve. Držite se svojih prepričanj, ko je to potrebno, vendar občasno odprite svoj um tudi novi in drugačni perspektivi. Čeprav boste delovali trmasto, boste v bistvu negovali svojega močnega duha, prepričani v svoje vrednote in perspektive.

nedelja, 10. maj