Iskanje: prenove
Gradnja novega mostu čez Kamniško Bistrico na Viru pri Domžalah prehaja v zaključno fazo, saj so delavci konec tedna začeli z asfaltiranjem in urejanjem navezav na objekte. Projekt, ki ga vodi Direkcija RS za infrastrukturo, bo nadomestil stari most, ki je bil hudo poškodovan v uničujočih poplavah avgusta 2023. Novi, sodobnejši 54-metrski most bo brez […]
Anže Peharc brez finala v Bernu, a bo imel že čez nekaj dni novo priložnost
Slovenski športni plezalec Anže Peharc je polfinalu tekme svetovnega pokala oziroma nove svetovne serije v balvanskem plezanju v Bernu v Švici zasedel 21. mesto (34,6 točke) in se ni uvrstil v finale, ki bo danes ob 18. uri. V polfinalu je bil najboljši Japonec Sorato Anraku (74,2).
Evrovizija praznuje 70 let sredi najhujše krize
Pred natanko 70 leti, 24. maja 1956, so se v gledališču Teatro Kursaal v švicarskem Luganu zbrali umetniki, ki so zastopali sedem televizijskih hiš. To ni bil navaden koncert; bil je pionirski, tehnološko izjemno zahteven eksperiment v televizijskem prenosu v živo in obenem ambiciozen projekt kulturnega sodelovanja celinske Evrope. Tistega večera se je, sprva tiho in v črno-beli tehniki, rodila legenda, ki jo danes poznamo kot Pesem Evrovizije. Sedem desetletij Evropska radiodifuzna zveza (EBU) te dni uradno praznuje 70. obletnico tega dogodka, ki je zrasel v največji glasbeni šov v živo na svetu. Govorimo o projektu, ki je skozi sedem desetletij pred zasloni združeval stotine milijonov gledalcev – a ta visoki jubilej letos namesto enotnega ponosa vseh javnih televizij prinaša predvsem globok razmislek o njegovi prihodnosti. [caption id="attachment_30360" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: EBU" align="none" width="1000"] [/media-credit] Sedež zveze EBU v Ženevi.[/caption] 70 let Pesmi Evrovizije Od črno-belih začetkov do današnjih globalnih spektaklov je Pesem Evrovizije nenehno premikala meje mogočega. V sedmih desetletjih neustavljivega ritma je prerasla v pravi kulturni fenomen in v tem času: postala globalna odskočna deska za več kot 1.800 edinstvenih skladb; razprostrla svoj bleščeči oder tisočem glasbenikov, med katerimi so nekateri prav tu tlakovali svojo pot med nesmrtne svetovne zvezde; izrisala glasbeni zemljevid Evrope, na katerem so svojo unikatno kulturno identiteto in pečat pustile kar tri zaporedne generacije izjemnih talentov; delovala kot tehnološki laboratorij prihodnosti, saj je neumorno orala ledino na področju satelitskih prenosov, televizijske produkcije v živo, interaktivnega glasovanja občinstva ter sodobnih digitalnih in pretočnih platform. Vseeno pa preteklost ni več jamstvo za mirno prihodnost Pesmi Evrovizije. V zadnjem obdobju so ostri politični razkoli in bojkoti več držav jasno pokazali, kako zahtevno je v kriznih časih vzdrževati skupno mednarodno platformo, ki naj bi skozi glasbo povezovala narode in generacije. Zaenkrat je razkol med nekaterimi članicami preprosto prevelik, da bi sploh lahko govorili o mirnejšem obdobju tega tekmovanja. Prvi mož Evrovizije Prvi mož Evrovizije kljub temu vztraja v svojem, skoraj pravljičnem svetu. Ob visokem jubileju namreč skozi uradno sporočilo za javnost ponuja popolnoma idealizirano sliko, ki žal ignorira trenutno realnost. »Pesem Evrovizije že 70 let kaže, kaj je mogoče, ko se javni mediji združijo s skupnim ciljem: ustvariti trenutke veselja, čustev in povezovanja, ki presegajo meje. Od majhnega gledališča v Luganu leta 1956 do današnjih stadionov in zaslonov po vsem svetu se Evrovizija nenehno razvija, pri tem pa ostaja zvesta svojemu ustanovnemu duhu – združevanju občinstva skozi glasbo,« je ob tem jubileju povedal Martin Green, direktor tekmovanja za Pesem Evrovizije. [caption id="attachment_47816" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: BBC / James Stack" align="none" width="1000"] [/media-credit] Martin Green na ESC 2023.[/caption] Restavriran posnetek iz leta 1956 Kljub aktualni krizi in razkolom med članicami pa EBU ne dopušča, da bi sedem desetletij tradicije zbledelo – rešitev pred pozabo namreč iščejo v različnih arhivih . Za obeležitev te obletnice EBU izdaja dve posebni vsebini, ki slavita izjemno zgodovino tekmovanja. Restavriran posnetek prve zmagovalke iz leta 1956 . EBU je v sodelovanju s švicarsko televizijo RSI, ki je del mreže SRG SSR, digitalno obnovil in remiksiral edini znani ohranjeni filmski posnetek zmagovalne skladbe s prve Pesmi Evrovizije. Posnetek, ki ga je ujel fotograf Vincenzo Vicari, prikazuje švicarsko predstavnico Lys Assia, ko 24. maja 1956 na odru Teatra Kursaal v Luganu znova izvaja svojo zmagovalno pesem Refrain. Gre za redek in dragocen pogled v same začetke Evrovizije. https://www.youtube.com/watch?v=9POvOONqAj0&t=278s Filmski negativi so bili skrbno shranjeni v arhivu RSI, vendar od devetdesetih let prejšnjega stoletja niso bili digitalizirani. Ker je tehnologija od takrat močno napredovala, je EBU stopil do RSI s predlogom za ponovno skeniranje, barvno korekcijo in digitalno restavriranje negativov v ultra visoki ločljivosti (4K). To bo občinstvu omogočilo, da enega najbolj zgodovinskih trenutkov tekmovanja doživi v jasnosti brez primere. Ohranjanje zgodovine Evrovizije »Ohranjanje zgodovine Pesmi Evrovizije mi je izjemno pri srcu. Ponosen sem, da je EBU lahko naročil to restavriranje, tako da bodo oboževalci lahko še vrsto let uživali v zmagovalnem nastopu Lys Assia v najboljši možni kakovosti,« je povedal Chris Fox, višji producent v digitalni ekipi Pesmi Evrovizije, ki je sodeloval pri projektu. »Filmski posnetek nastopa Lys Assia iz leta 1956 je ključni del švicarske avdiovizualne dediščine. S to novo digitalizacijo, izvedeno v sodelovanju z EBU, SRG SSR znova dokazuje ključno vlogo javne televizije pri varovanju tako ikonografskih zgodovinskih trenutkov,« pa je dodal Brecht Declercq, vodja arhiva pri RSI. Iskanje celotnih posnetkov prenosov Evrovizije iz let 1956 in 1964, ki se je začelo pred 70. tekmovanjem na Dunaju, se medtem nadaljuje. Poleg tega je arhiv Eurodex na spletni strani eurovision.com posodobljen z zbirko Vicarijevih fotografij s tekmovanja leta 1956, ki jih je odstopil zgodovinski arhiv mesta Lugano. [caption id="attachment_11798" align="alignnone" width="844"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="844"] [/media-credit] Lys Assia na Pesmi Evrovizije 2016.[/caption] »Über die Brücke gehn« Druga izdaja ob obletnici je posebej produciran poklon v obliki filma, ki slavi sedem desetletij umetnikov in občinstva, ki jih resnično združuje geslo »Združeni v glasbi«. Film, ki je posnet na podlagi originalnega nastopa v živo z nemško evrovizijsko pesmijo iz leta 1986 Über die Brücke gehn v izvedbi Ingrid Peters, prepleta čustvene trenutke objemov umetnikov na odru in v zaodrju skozi celotno zgodovino Evrovizije – od najzgodnejših prenosov v petdesetih in šestdesetih letih do zmage bolgarske pevke Dare 16. maja 2026 na Dunaju. [caption id="attachment_50129" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF/Thomas Ramstorfer" align="none" width="1000"] [/media-credit] Zmagovalni trenutek za Daro.[/caption] Crossing The Bridge Naslov pesmi – »Prečkati most« – in njeno besedilo o povezovanju, upanju in skupnem napredku močno odmevata z zgodbo in vrednotami današnje Evrovizije. Skozi spreminjajoča se desetletja, tehnologije in generacije je Pesem Evrovizije prek univerzalnega jezika glasbe neutrudno gradila mostove med državami in kulturami, umetniki in občinstvom. Film uporablja izvirni nastop skladbe Über die Brücke gehn, ki ga je odstopila norveška televizija NRK, vrhunec pa doseže s prizori s 70. Pesmi Evrovizije na Dunaju, kjer je bolgarska televizija BNT proslavila svojo sploh prvo evrovizijsko zmago z najvišjo razliko v točkah doslej. S tem je zgodba tekmovanja sklenila krog in vstopila v novo dobo. https://www.youtube.com/watch?v=8LziZ3gX7uc The post Evrovizija praznuje 70 let sredi najhujše krize appeared first on Evrovizija.com .
Boris Becker navdušen nad Sinnerjem: »To je zapisano v zvezdah«
Nekdanji teniški šampion Boris Becker je prepričan, da je Jannik Sinner pripravljen na novo veliko poglavje kariere.
Piše: Gašper Blažič Naš sogovornik je dr. Denis Poniž, kritičen opazovalec dogajanja v Sloveniji in v svetu – še zlasti, kar se tiče kulture, tako v ožjem kot v širšem pomenu. Denis Poniž (1948) je po diplomi in magisteriju na ljubljanski filozofski fakulteti doktoriral leta 1980 v Novem Sadu. Po delu asistenta na oddelku za […] The post (INTERVJU) Dr. Denis Poniž, literarni zgodovinar, pesnik in esejist: “To je nek čuden feminizem, ki z resničnim feminizmom, torej s prizadevanji za enakopravnost žensk, nima nič skupnega.” appeared first on Demokracija .
Poslanec Boštjančič in vprašanje lokalne zastopanosti v Novem mestu
Poslanec Klemen Boštjančič je bil na volitvah marca 2026 izvoljen v Volilnem okraju (VO) Novo mesto 2. Kot Ljubljančan brez omembe vrednih povezav z Dolenjsko predstavlja klasičnega “padalca” – kandidata, ki ga stranka spusti v okraj, kjer ni doma...
Piše: Peter Jančič Po prevari Demokratov Anžeta Logarja in Resni.ce Zorana Stevanovića, ki so se za vladanje dogovorili s SDS in ne Svobodo in hudi izdaji Janeza Janše, ker mu je uspelo zbrati večino za prevzem oblasti, se je ta teden Robertu Golobu zgodila še veleizdaja. Zagrešili so jo ustavni sodniki, ki jih je Golobova večina imenovala. Sodniki niso ustavili izvolitve novega […] The post Veleizdali so Roberta Goloba appeared first on Demokracija .
Nuša Derenda je prvič postala babica
Pevka Nuša Derenda se je razveselila novega naziva, saj je prvič postala babica. Njen mlajši sin Gašper je z ženo dobil prvega otroka. Veselo novico je razkrila med gostovanjem na enem izmed slovenskih radiev, kjer je povedala tudi, da se že veseli letošnjega poletja, ki ga bo preživela z vnukinjo.
Vodstvo Olimpije je sklenilo nove pogodbe s tremi perspektivnim člani mladinske ekipe.
Končno spet denar za ljudi: če kupujete sončno elektrarno, toplotno črpalko ali čistilno napravo ima Eko sklad nov razpis
Eko sklad je danes objavil nov javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov. To med drugim vključuje vgradnjo naprav za učinkovito ogrevanje, postavitev malih sončnih elektrarn, gradnjo skoraj ničenergijskih stanovanjskih stavb, nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov in nakup električnih koles.
V Novem mestu našel mir
Z ženo sva se odločila, da želiva živeti normalno, nekje, kjer lahko prihodnost načrtujeva vsaj za eno leto in ne le za tri dni vnaprej, pravi 26-letni ukrajinski saksofonist. Z njima je prišel njegov oče, vsi trije so se vključili v učenje slovenščine, sodelujejo tudi v kulturnih projektih.
Nova vlada Janeza Janše daje otrokom z redkimi boleznimi novo upanje
Končno novica, ki gre direktno v srce vsem, ki se borijo za zdravje svojih otrok. Nova slovenska vlada je pokazala, da ji ni vseeno. Z odločnim korakom je danes predstavila obsežen in dolgoročen program podpore otrokom z redkimi boleznimi – ...
Dosedaj zmagalo 73 pesmi
Pesem Evrovizije je eden redkih festivalov, ki je skozi desetletja prerasel okvire običajnega glasbenega tekmovanja in postal pravi evropski televizijski fenomen. Od svojega začetka leta 1956 je Evrovizija prehodila izjemno pot – v vsej svoji bogati zgodovini je odpadla le enkrat, v negotovem pandemičnem letu 2020. Letošnja izvedba na Dunaju je bila jubilejna, že sedemdeseta po vrsti. https://www.youtube.com/watch?v=9POvOONqAj0&list=RD9POvOONqAj0&start_radio=1 Letos najmanj držav Tokratnih 35 tekmovalnih skladb je skupno število pesmi, ki so doslej zazvenele na evrovizijskem odru, povečalo na 1789. Če bi prišteli še 41 izbranih skladb za nikoli izvedeni festival leta 2020, bi številka narasla na okroglih 1830. A letošnja udeležba nikakor ni sodila med rekordne. Pravzaprav je bila letošnja konkurenca najmanj številčna po letu 2004, ko je Evrovizija prvič uvedla polfinalni večer in s tem odprla vrata še širši evropski konkurenci. Največ držav – kar 43 – je na Evroviziji sodelovalo v letih 2008, 2011 in 2018. [caption id="attachment_50210" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijski zmagovalci 1956-1990[/caption] Na evrovizijskem odru so skozi desetletja nastopila številna velika glasbena imena, med njimi ABBA , Celine Dion , Cliff Richard in Julio Iglesias . Posebno mesto v zgodovini tekmovanja pa pripada Johnnyju Loganu , ki je s svojimi zmagami in številnimi evrovizijskimi uspešnicami pustil verjetno največji pečat v zgodovini Pesmi Evrovizije. 27 držav, 46 različnih mest Gostitelj jubilejnega, 70. izbora za Pesem Evrovizije je bil že tretjič Dunaj, ki je festival gostil že leta 1967 in 2015. Avstrijska prestolnica se je tako uvrstila med mesta z bogatejšo evrovizijsko tradicijo. Pesem Evrovizije je bila doslej organizirana v 27 državah in 46 različnih mestih. Največkrat jo je gostilo Združeno kraljestvo, kar devetkrat. Sledita Irska in Švedska s po sedmimi organizacijami, petkrat je festival pripravila Nizozemska, štirikrat Luksemburg, po trikrat pa Francija, Norveška, Nemčija, Danska, Izrael, Italija, Švica in Avstrija. Dvakrat sta Evrovizijo gostili še Ukrajina in Španija, po enkrat pa Belgija, nekdanja Jugoslavija (v Zagrebu), Estonija, Latvija, Turčija, Grčija, Finska, Srbija, Rusija, Azerbajdžan in Portugalska. [caption id="attachment_50211" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijski zmagovalci 1991-2025[/caption] Med mesti ostaja absolutni rekorder Dublin, kjer je Evrovizija gostovala kar šestkrat. Po štirikrat je festival potekal v Londonu in Luksemburgu, trikrat pa v Københavnu, Stockholmu, Malmöju in na Dunaju. Po dvakrat so Evrovizijo gostili še Cannes, Haag, Jeruzalem, Oslo in Kijev. 1789 evrovizijskih skladb Od prvega evrovizijskega večera leta 1956 pa do danes je bilo na uradnem tekmovanju izvedenih že 1789 skladb iz 52 različnih držav. Čeprav v zadnjih letih na odru močno prevladuje angleščina, Evrovizija ostaja izjemen jezikovni mozaik Evrope in širše. Na festivalu smo doslej slišali že več kot 60 različnih jezikov in narečij. Med njimi so tudi manj razširjeni in redkeje slišani jeziki. V zadnjih letih sta na evrovizijskem odru debitirala azerbajdžanski jezik ter avstralski staroselski jezik yankunytjatjara, ki ga je Avstralija uporabila v delu svoje skladbe. Posebnost evrovizijske zgodovine pa ostajajo tudi tri pesmi, odpeté v povsem izmišljenem jeziku – dokaz, da je Evrovizija že dolgo precej več kot le glasbeno tekmovanje in pogosto tudi prostor ustvarjalne svobode ter kulturnega eksperimenta. [caption id="attachment_22134" align="alignnone" width="900"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="900"] [/media-credit] Na ESC 2004 je bil prvič uveden predizbor. Na sliki naš Duo Platin, ki se ni uvrstil v finale.[/caption] Od leta 2004 dalje je evrovizijski izbor razdeljen na en predizbor in veliki finale, od 2008 pa na tri večere, in sicer na prvi in drugi predizbor ter veliki finale. Evrovizijski mejniki Mejniki Izbor Država Izvajalec Pesem 1. pesem Lugano 1956 Nizozemska Jetty Paerl Devogels van Holland 500. pesem Bergen 1986 Luksemburg Sherisse Laurence L'amour de ma vie 1000. pesem Atene 2006 Irska Brian Kennedy Every song is a cry for love 1500. pesem Lizbona 2018 Norveška Alexander Rybak That's how you write a song Do vključno letošnjega jubilejnega izbora je Pesem Evrovizije dobila 73 zmagovalnih pesmi. Posebnost ostaja leto 1969, ko so si prvo mesto razdelile kar štiri države. Največ evrovizijskih zmag so skozi zgodovino osvojile solistke, ki so slavile kar 41-krat. Moški izvajalci so zmagali 14-krat, skupine 12-krat, šestkrat pa so zmagoslavje odnesli dueti. Na vrhu lestvice najuspešnejših držav ostajata Irska in Švedska s po sedmimi zmagami. Sledijo Francija, Luksemburg, Združeno kraljestvo in Nizozemska s po petimi, čeprav je zadnja nizozemska zmaga iz Tel Aviva leta 2019 danes že precej oddaljen spomin. Štirikrat je slavil Izrael, po trikrat pa Norveška, Danska, Italija, Ukrajina, Švica in Avstrija. Dve zmagi imata Španija in Nemčija. Po eno zmago so doslej osvojili Monako, Belgija, nekdanja Jugoslavija, Estonija, Latvija, Turčija, Grčija, Finska, Srbija, Rusija, Azerbajdžan, Portugalska in po novem tudi Bolgarija, ki je letos prvič stopila na evrovizijski vrh. Ob petdeseti obletnici festivala, leta 2005, so gledalci izbrali najboljšo popevko vseh časov. To je (pričakovano) postala skladba Waterloo, s katero je slavila švedska zasedba ABBA. https://www.youtube.com/watch?v=kfYp3HLHuA4&list=RDkfYp3HLHuA4&start_radio=1 The post Dosedaj zmagalo 73 pesmi appeared first on Evrovizija.com .
Pele izpolnil obljubo, ki jo je dal kot deček objokanemu očetu
Leta 1958, ko je svetovno prvenstvo gostila Švedska, je na nogometnem nebu zažarela nova zvezda in očarala svet, kot še nobena pred njo. Mladenič, star komaj 17 let, je Brazilijo popeljal do prvega, najslajšega naslova svetovnega prvaka. To je bil Brazilec Edson Arantes do Nascimento. Oziroma krajše in bolj prepoznavno, Pele.
Piše: Petra Janša Slovenija se nahaja na usodnem razpotju, kjer se lomijo kopja med preteklostjo, ujeto v birokratske spone in ideološke eksperimente, ter prihodnostjo, ki obeta svobodo, varnost in blaginjo. Po obdobju razvojne stagnacije, ko je država izgubljala korak s svojimi srednjeevropskimi sosedami, se na obzorju jasno izrisuje obris nove, močne in vsebinsko poenotene desnosredinske […] The post Slovenija na pragu nove pomladi: prihaja desna vlada in z njo nujne reforme appeared first on Demokracija .
NOVA ZGODBA STARE PALAČE: Koper bogatejši za italijanski multimedijski center 'Gravisi' (FOTO)
Koper je bogatejši za nov sodoben kulturni prostor, posvečen zgodovini, identiteti in medkulturnemu dialogu. V petek so slavnostno odprli Italijanski multimedijski center 'Gravisi', ki domuje v prenovljeni palači Gravisi-Buttorai v starem...
Slovenski glasbenik z novo skladbo »Bedak«: osebna izpoved o napakah in samospoznanju
Nova skladba je nastajala skoraj leto dni in prinaša iskreno zgodbo o lastnih napakah in človeški naravi.
Teden pred nami bo zaznamovan z več komunikacije, iskanjem ravnovesja in potrebo po jasnosti v odnosih. Energija dvojčkov spodbuja radovednost, druženje in nove ideje, vendar bo pomembno, da ne hitimo z odločitvami. Marsikdo bo začutil željo po spremembah, urejanju odnosov ali postavljanju novih prioritet. Konec tedna prinaša več lahkotnosti in priložnosti za sprostitev. Oven Pred […] The post TEDENSKI ASTRO NAPOVEDNIK: Kaj prinaša teden od 25. do 31. maja 2026? appeared first on Lokalec.si .
Predsednico države Natašo Pirc Musar po petkovi izvolitvi mandatarja za sestavo vlade Janeza Janše skrbijo napovedane spremembe, povezane z RTV Slovenija (RTVS) in Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ter neposreden spopad s sindikati, je poročal Radio Slovenija. To ni nekaj, kar bi prineslo mir in blaginjo državi, je ocenila Pirc Musar. Izpostavila je še pomen neodvisnih državnih […] <p>The post Ojoj, a ste videli, kako je izgledal ”protest” ob izvolitvi Janeza Janše za novega premierja? (VIDEO) first appeared on NaDlani.si .</p>
Pri Stellantisu so predstavili prve podobnosti modularne platforme STLA One, ki podpira več različnih pogonskih sklopov in segmentov vozil.