Iskanje: rtv+slo

sreda, 3. junij

Slika članka
MMS 2026: Kaj prinaša 45. edicija in kdo vse nastopa?
V Piranu, kjer se je leta 1978 začela zgodba festivala Melodije morja in sonca , so predstavili podrobnosti njegove jubilejne, 45. izvedbe. Avditorij Portorož – Portorose, producent in organizator festivala, je skupaj s predstavniki Občine Piran kot lastnice blagovne znamke razkril novosti, s katerimi bo eden najprepoznavnejših slovenskih glasbenih festivalov 4. julija znova zaživel v Portorožu. Na novinarski konferenci v Caffè al Teatro v Piranu (ob Gledališču Tartini Piran) so sodelovali piranski podžupan Christian Poletti , umetniški vodja festivala Andrea F , direktor Avditorija Portorož – Portorose Borut Bažec , vodja projekta Klavdija Žnidarič , vodja festivalskega benda Tomi Purič ter letošnji voditeljski par Mario Galunič in Lorella Flego . Predstavili so osveženo vizualno podobo festivala, nastop posebnega glasbenega gosta iz Italije in povsem novo strokovno nagrado, ki bo letos prvič dopolnila festivalski program. [caption id="attachment_50288" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Predstavitev festivala MMS 2026[/caption] O festivalu MMS 2026 »Festival Melodije morja in sonca tudi letos ostaja eden najmočnejših ambasadorjev občine Piran,« je prepričan direktor Avditorija Portorož–Portorose, Borut Bažec . »Ker festival vsako leto pritegne široko občinstvo in dosega izjemno gledanost, postavlja Portorož in Piran med najbolj prepoznavne kulturne destinacije v državi. A MMS je več kot le festival,« nadaljuje Bažec, ki ob tem še pravi: »Je tradicija žive glasbe, ki povezuje kulturo in turizem ter ustvarja pomembne učinke za celotno lokalno okolje. Zato ga je vredno ohranjati, razvijati in z njim graditi zgodbo naše skupne identitete.« Podžupan Občine Piran Christian Poletti je pohvalil trud vseh, ki festival vsako leto nadgrajujejo in z novostmi skrbijo, da ostaja sodoben, živ in prepoznaven. »Kot lastnica blagovne znamke festivala si Občina Piran želi, da bi se MMS še bolj povezoval s sorodnimi glasbenimi projekti v sosednjih državah in se uveljavil v širšem, mednarodnem glasbenem prostoru.« Klavdija Žnidarič , nosilka projekta MMS v Avditoriju Portorož–Portorose, je predstavila posodobljen pravilnik festivala, ki med drugim prvič izrecno prepoveduje vsakršno uporabo umetne inteligence pri pisanju tekmovalnih skladb. »S tem festival MMS dodatno utrjuje svojo zavezanost avtentičnemu ustvarjanju, izvirnosti in glasbi v živo.« Mario Galunič je poudaril, da festivalsko oddajo tudi letos pripravlja izkušena in predana ekipa sodelavcev: urednik oddaje Aleksander Radić, režiserka Tina Novak, scenografka Mojca Vilhar, producent Andrej Otovčević in organizatorka Zalka Nemec. »Letos stvari tečejo sumljivo lahko in gladko, zato sem že kar na trnih,« je malo za šalo, malo zares pripomnil odgovorni urednik Razvedrilnega programa TV Slovenija., ki bo tudi letos, skupaj z Lorello Flego že trinajstič vodil festivalski večer. [caption id="attachment_50279" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Lorella Flego in Mario Galunič, voditelja MMS 2026.[/caption] Organizatorji obljubljajo, da bo jubilejna izvedba ostala zvesta tradiciji Melodij morja in sonca, hkrati pa bo s številnimi novostmi odprla novo poglavje ene najbolj priljubljenih poletnih glasbenih prireditev pri nas. Kaj pa festivalske novosti? Tokratne novosti je predstavil umetniški vodja Andrea F , ki je poudaril, da letošnji izbor izvajalcev odlikuje izjemno uravnotežena kombinacija legendarnih in mlajših glasbenikov, uveljavljenih imen ter obetavnih novih talentov. Na festivalskem odru se bodo tako srečale različne generacije in glasbeni izrazi, kar obeta pester in dinamičen program. »To je, skupaj s številnimi novostmi ter novim generalnim sponzorjem prenosa, morda najboljša 'zdravstvena izkaznica' dobrega stanja in živahnega utripa tega edinega in osrednjega festivala pop glasbe v Sloveniji.« Prva novost Prva novost letošnje jubilejne edicije festivala MMS je prisotnost častnega gosta festivala. Po prvem delu, to je po sedmi tekmovalni skladbi, bo na oder stopil sloviti italijanski kantavtor, pevec in avtor Bungaro , ki je na znamenitem festivalu Sanremo nastopil kar štirikrat – v letih 1988, 1991, 2004 in 2018, ko je na odru združil moči z legendarno Ornello Vanoni. Leta 2004 je prejel nagrado za najboljšo glasbo in priznanje za posebno literarno vrednost besedila. Kot avtor se uvršča med najuglednejša imena italijanske glasbene scene. Štirikrat je prejel nagrado kritike festivala Sanremo, bil nominiran za nagrado Latin Grammy 2014 ter večkrat nagrajen z uglednima priznanjema Lunezia in Musicultura. Njegov avtorski podpis nosijo uspešnice številnih italijanskih zvezdnikov, med njimi Giusy Ferreri, Erosa Ramazzottija, Jovanottija, Francesca Renge, Fiorelle Mannoie, Ornelle Vanoni in Marca Mengonija. S svojim ustvarjanjem pa je segel tudi daleč prek meja Italije ter sodeloval z vrhunskimi svetovnimi glasbeniki, kot so Youssou N'Dour , Ian Anderson , Alejandro Sanz , Chico Buarque , Cesária Évora in Daniela Mercury . Njegova bogata kariera ga uvršča med najprepoznavnejše in najbolj cenjene avtorje sodobne italijanske glasbe. Po zaključku tekmovalnega dela in predstavitvi vseh 14 skladb bo sledilo glasovanje, vmes pa bo občinstvo spremljalo tudi poseben šov program. Kaj pripravljajo organizatorji, za zdaj ostaja skrivnost, s katero želijo poskrbeti za dodatno mero pričakovanja in presenečenja. Druga novost »Druga pomembna novost je prenovljen sistem glasovanja radijskih postaj. Te ne bodo več glasovale na daljavo na podlagi predhodno poslanih studijskih posnetkov tekmovalnih skladb, temveč se bodo predstavniki radijskih postaj festivala udeležili na dan generalke, ko glasuje tudi strokovna žirija. Po skupnem poslušanju studijskih posnetkov, ki predstavljajo pomemben del njihove ocene, saj se bodo prav s temi srečevali pri kasnejšem radijskem predvajanju, si bodo ogledali še celotno generalko. Tako bodo tekmovalce ocenjevali na podlagi slišanega in videnega ter se hkrati pobližje spoznali s festivalom MMS,« je povedal umetniški vodja. Novosti pri nagradah »Letos uvajamo novo festivalsko priznanje, s katerim se poklanjamo Bertiju Rodošku, slovitemu slovenskemu glasbeniku in idejnemu očetu festivala MMS. Nagrado bodo podelili vrhunski glasbeniki MMS Banda pod vodstvom Tomija Puricha, in sicer za poseben dosežek oziroma kakovost, ki jo bodo prepoznali med spremljanjem tekmovalnih nastopov. Prav zaradi te zasnove bo lahko priznanje vsako leto dobilo drugačno obrazložitev ter bo namenjeno najljubši skladbi, izjemnemu aranžmaju, interpretaciji, besedilu, vokalni izvedbi ali kateri drugi glasbeni domislici oziroma podrobnosti, ki bo posebej izstopala.« »Drugi del nagrade Danila Kocjančiča, ki poleg finančnega vključuje tudi praktični del in jo vsako leto v imenu RTV Slovenija podeljuje Regionalni RTV center Koper - Capodistria, bo letos še bogatejši. Nagrajenka ali nagrajenec bo prejel koncertni nastop v oddaji Radio Live na Radiu Koper, ki bo potekal v sodobno opremljenem in letos prenovljenem Studiu Hendrix. Ob tem bo prejel tudi profesionalni posnetek nastopa v živo z urejenimi pravicami uporabe za nadaljnjo izdajo.« Kristalni kipci Kristalni kipci iz Steklarne Rogaška, ki že vrsto let simbolizirajo festivalska priznanja MMS, letos dobivajo osveženo podobo. Medtem ko prepoznavna skulptura za osrednje priznanje, Veliko nagrado MMS, ostaja nespremenjena, bodo mojstri steklarstva na novo oblikovali kipce za nagrade MMS Legenda, MMS Avtor, MMS Bodočnost, Nagrado Danila Kocjančiča ter novo Nagrado Bertija Rodoška. S prenovljeno podobo bodo priznanja še izraziteje odražala prestiž in pomen festivala. [caption id="attachment_41668" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Steklena skulptura MMS.[/caption] Generalni pokrovitelj televizijskega prenosa 45. festivala MMS na Prvem programu TV Slovenija je Montedoro Shopping. Italijanski poslovni partner je v visoki gledanosti, prepoznavnosti in dolgoletni tradiciji festivala prepoznal izjemen marketinški potencial, hkrati pa tudi njegovo edinstveno vlogo pri povezovanju slovenskega in obmejnega prostora. MMS namreč ostaja eden najprepoznavnejših glasbenih dogodkov v regiji ter pomembna kulturna in medijska stična točka na obeh straneh meje. MMS Radio Village »MMS Radio Village, ena najuspešnejših novosti lanskega festivala, ki je naletela na odličen odziv tako med predstavniki radijskih postaj kot med glasbeniki, bo tudi letos pomemben del festivalskega dogajanja. Koncept bomo še nadgradili in dodatno utrdili. Radio Village je namreč tako fizično kot virtualno celotedensko stičišče festivala – posebej opremljen prostor v veliki avli Avditorija, namenjen oddajanjem v živo, snemanju intervjujev, mreženju, druženju in ustvarjanju novih sodelovanj. Lani je v njem sodelovalo 12 radijskih medijev iz Slovenije in zamejstva, letos pa pričakujemo še večje zanimanje,« je povedal umetniški vodja, ki je za konec dejal, da bodo na posebni podstrani MMC RTV SLO dva tedna pred festivalom objavili kratke akustične predstavitvene nastope vseh izvajalcev MMS. Predstavitev pesmi na MMC »Občinstvo bo lahko ekskluzivno prisluhnilo premiernim izvedbam in odlomkom refrenov tekmovalnih skladb še pred festivalskim večerom. Na ta način najširšemu krogu poslušalcev omogočamo prvo srečanje s skladbami ter vpogled v izvajalske sposobnosti nastopajočih v živo, kar je ena izmed pomembnih odlik festivala MMS.« [caption id="attachment_46338" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Dare Kaurič, zmagovalec MMS 2025.[/caption] »Tudi letošnja otvoritev festivala z lansko zmagovalno skladbo bo nekaj posebnega. Skupaj z Daretom Kauričem pripravljamo presenetljiv uvod v 45. festival MMS.« Andrea F Vrstni red nastopov Prvi del tekmovalnega dela Na novinarskem srečanju so razkrili tudi vrstni red nastopov letošnjega tekmovalnega večera, ki ga je organizacijski odbor oblikoval na podlagi raznolikosti glasbenih zvrsti in dinamike programa. Festival bodo odprli Il Divji s skladbo Morje mi, za njimi pa bodo na oder stopili Gašper Rifelj z Naj ne bo hladno, Anna s pesmijo Reci da imaš me rad in skupina Poveri Ma Belli s skladbo Millenovecentosettantotto (1978). V nadaljevanju prvega dela tekmovalnega programa se bodo predstavili še Balladero z balado Za naju, Kikifly in Maja Prašnikar s skladbo Spomin poletnih dni ter Lean Kozlar Luigi s pesmijo Na repeat. [caption id="attachment_50289" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Oto Pestner[/caption] Za glasbeni vrhunec med prvim in drugim delom tekmovalnega programa bo poskrbel priznani italijanski kantavtor Bungaro , ki se bo občinstvu v Avditoriju Portorož predstavil prvič. Festivalski večer pa bo odprl lanski zmagovalec Dare Kaurič , ki bo s svojim nastopom simbolično predal štafeto novi generaciji tekmovalcev v boju za Veliko nagrado MMS 2026. Drugi del tekmovalnega dela Drugi del tekmovalnega večera bo odprl legendarni Oto Pestner z melodijo Naj morje naju ljubi, ki bo na oder stopil kot osmi po vrsti. Zatem bo nastopila primorska zasedba Kavč s skladbo Dopust ter še Gal Gjurin s pesmijo Pred vetrom in dežjem. Enajsti po vrsti bo občinstvo nagovoril legendarni Daniel Popović z melodijo Sogno d’amore, dvanajsto tekmovalno skladbo pa bo predstavila Eva Kovačič z naslovom Dve naravi. Za sklep tekmovalnega dela bosta poskrbela še Ranr s skladbo Valovi ter Mef in Marina Martensson , ki bosta tekmovalni niz zaokrožila s pesmijo Drugačna je le noč. [caption id="attachment_50287" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Daniel Popović[/caption] Izborna komisija je ob štirinajsterici tekmovalnih skladb določila tudi dve rezervni. Ti bosta v primeru morebitnega odstopa katerega od izvajalcev ali kršitve festivalskih pravil pripravljeni zapolniti mesto v tekmovalnem programu. Med rezervama sta Gemini s pesmijo Jaz in ti ter Ninnay s skladbo V globine. Festivalske nagrade Velika nagrada MMS Za konec ne moremo mimo festivalskih nagrad. Vseh 14 tekmovalcev se bo na jubilejnem tekmovanju borilo za glasbene nagrade. V glasovanju za Veliko nagrado MMS enakovredno sodelujejo: javnost s telefonskim glasovanjem (prek stacionarnih in prek mobilnih telefonov); del občinstva v Avditoriju; žirija izbranih radijskih postaj (seznam bo javno objavljen po opravljenem glasovanju in na dan dogodka v neposrednem prenosu) ter strokovna žirija. MMS Legenda, Avtor in Bodočnost Ob festivalskih nagradah bodo podelili tudi več posebnih priznanj. Strokovna žirija bo izročila nagrado Danila Kocjančiča, namenjeno najbolj obetavnemu izvajalcu oziroma avtorju festivala. Sledile bodo še nove nagrade MMS Legenda , MMS Avtor in MMS Bodočnost , s katerimi festival izpostavlja posameznike, ki s svojim delom pomembno soustvarjajo njegovo preteklost, sedanjost in prihodnost. [caption id="attachment_50320" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Tekmovalci MMS 2026.[/caption] Posebna novost jubilejnega festivala je nagrada Bertija Rodoška , ki jo bo prvič podelil festivalski bend. Priznanje nosi ime po skladatelju, dirigentu, aranžerju in idejnem očetu Melodij morja in sonca, ki je leta 1978 zasnoval festival ter postavil temelje eni najprepoznavnejših glasbenih prireditev pri nas. Z nagrado se festival poklanja njegovemu izjemnemu ustvarjalnemu prispevku in trajni dediščini, ki še danes zaznamuje poletni glasbeni utrip Portoroža. [poll id="128"] The post MMS 2026: Kaj prinaša 45. edicija in kdo vse nastopa? appeared first on Evrovizija.com .

torek, 2. junij

RTV Slovenija je pravkar najavila novo objavila novo dokumentarno serijo Radia Maribor ‘Po železni cesti’, novico o zaključku dobrodelne akcije ‘Pomežik soncu’ in novo serijo TV-oddaj z naslovom ‘Devetdeseta’, ki pa bo na…

torek, 26. maj

Piše: Miro Petek Medij, za katerega plačujemo komunikacijski davek, je ob nedavnem poročilu o svobodi medijev organizacije Novinarji brez meja povzel nekaj zanimivih stavkov, ki nazorno odslikavajo manipulacije, s katerimi je prežeta slovenska medijska krajina. Poglejmo si zapisani stavek na MMC RTV SLO (30. april 2026): »Poslabšanje uvrstitve Slovenije v skupini 180 držav za 1,2 […] The post Manipulatorji brez meja appeared first on Demokracija .

ponedeljek, 18. maj

ZanimivostiSiol.netpred 21 dnevi
Slika članka
Kako si lahko pomagate pri iskanju pravih počitnic v Sredozemlju zase in kaj je treba upoštevati?
Zadnje čase pogosto slišimo, da je treba za počitnice v Sredozemlju pohiteti, saj naj bi bilo zaradi dogodkov na Bližnjem vzhodu več povpraševanja turistov evropskih držav. Kot je dejal generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević, ki je gostoval v Oddaji Dobro jutro na RTV SLO: "Najcenejše ne bo čez dva meseca, čez dva meseca bomo iskali prostor za katerokoli ceno. Če kdaj, je še posebej letos treba rezervirati takoj." Torej – kje začeti?

sreda, 22. april

Slika članka
RTV SLO ne bo prenašala Evrovizije z Dunaja
Za generacije Slovencev je majski evrovizijski večer pred televizijskimi zasloni skoraj obred – termin, ki je v koledarju zapisan z debelimi črkami. To je čas, ko smo vsi poznavalci ... in komentatorji nastopov, razsodniki glasbe, eni zgroženi, drugi nebrzdano navijaški. In seveda – to je čas za tisto znano, napeto preštevanje točk, ko z zadržanim dihom čakamo, ali nam bodo (ali pa spet ne) kaj točk namenile sosednje države. A letos se ta tradicija, ki je brez večjih prask prestala menjave režimov in preživela gospodarske viharje, nenadoma in neizprosno prekinja. [caption id="attachment_49517" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] RTV Slovenija[/caption] Kaj je vzrok nesodelovanja? Mnogi se ob tem sprašujejo: je slovenski NE Pesmi Evrovizije zgolj nesrečen splet okoliščin ali pa so tokrat prevladala načela, ki so pomembnejša od bleščečih luči velikega odra? Vse kaže, da je zmagala jasna etična drža. RTV Slovenija je svoje karte na mizo položila že pred časom – dokler na evrovizijskem tekmovanju sodeluje Izrael, slovenske zastave pod temi žarometi ne bo. Evrovizija črtana iz PPN Ker se pravila zveze EBU niso uklonila našim pomislekom , so na Kolodvorski Evrovizijo črtali iz vseh načrtov za leto 2026. Namesto bleščic in evforičnih melodij so tako izbrali zgovorno tišino. Ta včasih pove več kot tisoč pesmi – predvsem o tem, kje kot družba potegnemo črto in kakšno ceno smo za svoja prepričanja pripravljeni plačati. In ta tišina pa bo letos popolna. Televizija Slovenija ne pripravlja nobenih spremljevalnih oddaj ali studijskih oddaj, ki bi nas običajno ogrevale za veliki dogodek. V programih RTV Slovenija prav tako ne bo prostora ne za oba predizbora ne za veliki finale; evrovizijski oder bo v naših domovih tokrat prvič po dolgih letih ostal takorekoč v temi. "Interes slovenskega občinstva za Evrovizijo v letu 2026 je težko natančno oceniti, saj ni zanesljivih raziskav, vendar po desetletjih sodelovanja zanimanje nedvomno ostaja veliko, kar potrjujejo tudi številni izrazi podpore in razumevanja ob tej zahtevni, a pogumni odločitvi." RTV SLO [caption id="attachment_49453" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ustvarjeno s pomočjo AI" align="none" width="1000"] [/media-credit] ESC 2026 bojkotira 5 držav.[/caption] Kaj bo namesto Evrovizije 2026? Televizija Slovenija bo v tako imenovanem evrovizijskem tednu, med 10. in 20. majem 2026, gledalcem ponudila poseben tematski programski sklop Glasovi Palestine . V njem bo skozi igrane in dokumentarne filme, pogovorne oddaje ter analitične vsebine osvetljevala osebne zgodbe ljudi in širši kontekst aktualnega dogajanja na Bližnjem vzhodu. Kot poudarjajo na RTV Slovenija , cikel prinaša raznolike perspektive – od intimnih izkušenj posameznikov do kompleksnih družbenih in političnih vprašanj – ter odpira prostor za poglobljen razmislek o eni ključnih tem sodobnega sveta. Gledalci si bodo lahko med drugim ogledali dokumentarni film Dvojčka iz Gaze – vrnita se k meni (10. 5., TV SLO 1), Edina zemlja (12. 5., TV SLO 2), Glas Hind Radžab ter oddajo Televizorka (13. 5., TV SLO 1). V programskem sklopu bodo na sporedu tudi dokumentarna oddaja informativnega programa Dosje: Evrovizija (14. 5., TV SLO 1), dokumentarni film Sobivanje, pa kaj še! (16. 5., TV SLO 1) ter palestinski film Učitelj (20. 5., TV SLO 1). Dosje: Evrovizija Čeprav Televizija Slovenija v tednu Pesem Evrovizije stavi na poseben tematski programski fokus, je v sporedu vendarle našla prostor tudi ena izrazito evrovizijska vsebina. Informativni program pripravlja dokumentarno oddajo Dosje: Evrovizija , ki bo na prvem programu predvajana 14. maja – prav v času, ko bo na Dunaj potekal drugi predizbor. Oddajo podpisujeta izkušena televizijska ustvarjalca Boštjan Anžin in Barbara Vidmajer , napovedujejo pa jo kot poglobljen razmislek o položaju tekmovanja ob njegovi 70-letnici: "Pesem Evrovizije je pred eno največjih kriz v svoji zgodovini. Radiotelevizije iz petih držav, tudi Slovenije, odra iz moralnih in etičnih razlogov ne želijo deliti z Izraelom, obenem pa ostajajo odprta vprašanja glede sistema glasovanja. Koliko politike je danes še v ospredju tekmovanja, ali ima Evropska radiodifuzna zveza pri obravnavi Izraela in Rusije dvojna merila ter ali morda spremljamo začetek konca tega nekoč predvsem glasbenega spektakla?" Oddaja bo soočila poglede zagovornikov in nasprotnikov letošnje izvedbe ter glasove udeležencev in oboževalcev, ob tem pa opozorila tudi na nove smeri razvoja – med drugim na širitev formata, ki letos dobiva svojo različico tudi v Aziji. [caption id="attachment_49383" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: ORF / Roman Zach-Kiesling" align="none" width="1000"] [/media-credit] V dvorani Stadthalle ne bo slovenskega predstavnika.[/caption] Kaj pa RTV in Evrovizija 2027? Je torej letošnji bojkot le začasno slovo Slovenije od evrovizijskega odra? Za leto 2026 ostajamo daleč stran od evrovizijskega odra. Na RTV Slovenija ob tem pravijo, da je prihodnost še odprta – karte bodo znova premešali do oktobra 2026, ko predvidoma poteče rok za prijave na naslednje tekmovanje. "Želimo si, da bi bile prihodnje odločitve lažje," strnejo ob tem. Do naslednje odločitve bo, kot kaže, slovenski evrovizijski mikrofon ostal izklopljen, javnost pa prepuščena ugibanju: smo Evrovizijo prerasli, si je ne moremo več privoščiti ali pa – vsaj za zdaj – vztrajamo pri načelih, morda zgolj čakajoč na boljše in lepše čase? "Trenutna odločitev se nanaša na Evrovizijo 2026, kako bo v prihodnje, se bomo odločili pravočasno, običajno je čas za to do meseca oktobra." RTV SLO [poll id="123"] The post RTV SLO ne bo prenašala Evrovizije z Dunaja appeared first on Evrovizija.com .

sobota, 18. april

Slika članka
Bojkot Evrovizije 2026: Natalija Gorščak (RTV SLO) odkrito za BBC
Daniel Rosney je za britanski javni servis BBC pripravil nov podkast, ki ga je tokrat v celoti posvetil Evroviziji. V epizodi z naslovom Kako bo bojkot držav vplival na tekmovanje Pesem Evrovizije? ponuja poglobljeno analizo posledic aktualnega dogajanja ter odpira ključna vprašanja o prihodnosti največjega glasbenega spektakla. Bojkot petih držav Radiotelevizijske hiše iz Nizozemske, Irske, Islandije, Španije in Slovenije bojkotirajo Pesem Evrovizije 2026 , ker na njem sodeluje Izrael. Viri znotraj izraelske radiotelevizije ocenjujejo, da so pozivi k izključitvi neutemeljeni, organizatorji pa vztrajajo pri politični nevtralnosti dogodka. Bojkot je sprožil eno največjih kriz v več kot 70-letni zgodovini Evrovizije. Ključno vprašanje ostaja še vedno odprto, in sicer kako bo odsotnost nekaterih držav vplivala na potek (in verodostojnost) tekmovanja. [caption id="attachment_49453" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ustvarjeno s pomočjo AI" align="none" width="1000"] [/media-credit] ESC 2026 bojkotira 5 držav.[/caption] Natalija Gorščak pojasnjuje To vprašanje je izpostavil tudi voditelj Daniel Rosney , ki je v uvodu podkasta BBC k pogovoru povabil predsednico uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak . Ta je v pogovoru znova odprla občutljivo temo politizacije Evrovizije ter se pri tem ustavila tudi pri sodelovanju Ukrajine v letih 2016 in 2022 , ki po njenem mnenju ponazarja, kako težko je v praksi ločiti glasbo od političnega konteksta. [caption id="attachment_42762" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Natalija Gorščak, predsednica uprave RTV SLO.[/caption] Majhna države brez diaspore "Smo majhna država z dvema milijonoma prebivalcev in brez velike diaspore. To pomeni, da nimamo veliko glasov po Evropi. Če želimo priti v finale, moramo imeti res odlično pesem," je dejala Gorščakova, ki je dodala, da to ni bistvo odločitve. Ključno je bilo lansko dogajanje! "Pesem Izraela ni bila neposredno politična, bila pa je simbolna. Tudi izvajalka je bila simbolna. Za nas je izraelski nastop povedal vse. Še vedno menimo, da je bil političen – tudi če po pravilih EBU ni bil." Prav ta občutek dvojnih meril je sprožil burne odzive javnosti: “Takoj po tem smo dobili veliko protestov evrovizijskih oboževalcev, ki so menili, da ne bi smeli stati na istem odru z Izraelom. Pritisk je bil velik.” RTV Slovenija je o tem razpravljala interno, a na koncu sprejela jasno odločitev: “Ker je Izrael ostal v tekmovanju, smo se odločili, da ne bomo del držav, ki bodo sodelovale," je povedala predsednica uprave RTV SLO. [caption id="attachment_49454" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Ustvarjeno s pomočjo AI" align="none" width="1000"] [/media-credit] ESC 2026 bojkotira 5 držav.[/caption] Primer Ukrajine 2016 in 2022 Evrovizija vztraja pri sloganu "United by Music (Združeni v glasbi)" in formalni politični nevtralnosti. A praksa kaže drugačno sliko. Glavni argument tistih, ki zahtevajo izključitev Izraela, je precedens z Rusijo. Po invaziji na Ukrajino je EBU Rusijo izključil, njene medije pa suspendiral. Nekaj mesecev kasneje je Ukrajina zmagala s pesmijo, ki je postala simbol odpora. Gorščakova je do takšnega razvoja dogodkov kritična. Opozarja, da se politični aktivizem na odru ne bi smel tolerirati: "Če si žrtev, bodo vsi glasovali zate. Je to pošteno do odličnega izvajalca iz, recimo, Velike Britanije, ki potem ostane neizbran le zato, ker stoji nasproti 'žrtve'?" Spomnila je tudi na leto 2016, ko je Ukrajina zmagala s pesmijo o deportaciji Krimskih Tatarov – takrat je osebno opozorila producente na napetosti, a je nihče ni jemal resno. Danes je situacija podobna, odgovorov pa še vedno ni. https://www.youtube.com/watch?v=B-rnM-MwRHY&list=RDB-rnM-MwRHY&start_radio=1 https://youtu.be/F1fl60ypdLs?si=gu9J5NnAXOBcqINP Prelomni trenutek Prelomni trenutek se je zgodil decembra 2025 na generalni skupščini EBU. Predstavniki nekaterih javnih radiotelevizij so v Švico prišli z jasnim ultimatom – če Izrael ostane del Evrovizija 2026, se bodo umaknili. EBU je skušala zaostrene razmere umiriti s predlogi reform, ki naj bi tekmovanje znova utrdile kot "praznik glasbe in enotnosti". A ključnega koraka ni bilo: o izključitvi Izraela sploh niso glasovali. Razplet je bil zato neizbežen. Nizozemska, Irska, Islandija, Španija in Slovenija so napovedale bojkot – in Evrovizijo potisnile v eno največjih kriz v njeni zgodovini. Nastanek Evrovizije leta 1956 V nadaljevanju pogovora je dr. Barbara Avereiro-Leon, strokovnjakinja za filmsko in vizualno kulturo, opozorila na mit o nastanku Evrovizije. "Čeprav radi verjamemo, da je bila ustvarjena za združevanje narodov po drugi svetovni vojni, je bila realnost drugačna – šlo je za tehnološki eksperiment." Vendar pa se je v 70 letih razvila v najmočnejše orodje t. i. 'mehke moči' ... namreč, kar se zgodi v Evropi, se zrcali na Evroviziji. Ko so razpadale Sovjetska zveza in Jugoslavija, se je spreminjal zemljevid tekmovanja. Danes se ta zemljevid znova spremnija ... [caption id="attachment_22902" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Alesh Maatko" align="none" width="1000"] [/media-credit] Evrovizijski zmagovalci skozi čas.[/caption] Je to prvi bojkot? Zgodovina pozna nekatere odmevne bojkote, kot recimo: 1969: Avstrija bojkotira Madrid v protest proti Francovemu režimu. 1975: Grčija bojkotira tekmovanje zaradi turške invazije na Ciper. 2012: Armenija se umakne iz Azerbajdžana zaradi ozemeljskih sporov. Toda kot poudarja zgodovinarka športa dr. Heather Dichter, bojkoti redko prinesejo takojšnje politične spremembe. V športu so države Commonwealtha leta 1977 s sporazumom Gleneagles prenehale tekmovati z apartheidsko Južno Afriko, a to ni končalo apartheida. Bojkoti so predvsem sporočilo javnosti in vladi. Okrnjen praznik glasbe Za konec je zgodovinar dr. Dean Vuletić opozoril, da bo letošnji izbor na Dunaju precej manj živahen. Manjkajo ključni igralci: Irska: Sorekorderka po številu zmag. Nizozemska: Ena od ustanovnih članic (od 1956). Islandija: Država z največjim odstotkom gledanosti (skoraj 90 %). Slovenija: Soseda in pomembna kulturna partnerica gostiteljice Avstrije. Brez Rusije je Evrovizija že izgubila ogromen del občinstva. Z novim valom bojkotov se pojavlja nevarnost, da tekmovanje ne bo več praznik glasbe, temveč kot poligon za politična obračunavanja. Celoten podkast, ki ga za BBC podpisuje Daniel Rosney , lahko v celoti poslušate na tej povezavi. [poll id="123"] The post Bojkot Evrovizije 2026: Natalija Gorščak (RTV SLO) odkrito za BBC appeared first on Evrovizija.com .

sreda, 15. april

Slika članka
Tajnost za ene, javno razkazovanje glasov za druge: Kako so dvojna merila razgalila politiko in RTV Slo
Razprava o glasovanju za predsednika državnega zbora je v nekaj urah razgalila eno najbolj nevarnih slabosti slovenskega političnega in medijskega prostora: popolno odsotnost enakih meril. V ospredje je bilo potisnjeno vprašanje domnevno označ...

sreda, 8. april

Konce tedna se na RTV SLO obeta prva iz serije oddaj ‘Klub Slavica’. Gre za novo mladinsko glasbena oddajo, ki jo pripravlja Uredništvo otroških in mladinskih oddaj na TV Slovenija, vodila pa jo…

sobota, 28. marec

RumenoŽurnal24pred 73 dnevi
Slika članka
Stojan Auer razkril dogovor z RTV SLO, presenečeni boste!
Stojan Auer spora z RTV SLO še ni pozabil …

ponedeljek, 23. marec

Slika članka
Nina Strnad presenetila z najbolj osebno pesmijo doslej
Nina Strnad z novim avtorskim singlom Krog in krog odpira naslednje poglavje svojega ustvarjanja. Skladbo, za katero je napisala tako glasbo kot besedilo, spremlja tudi njen prvi samostojni videospot. Pesem Krog in krog govori o življenjski ljubezni. O dvojini in občutjih, ki niso več romantična, temveč realna in prežeta z vsemi odtenki, ki jih prinaša življenje. Pripoveduje o brezpogojnem sprejemanju tistega, ki ga ljubiš, o skupni poti in trenutkih, ko ljubezen ne potrebuje več potrjevanja, ker je sama sebi dovolj. Izraža prepoznaven stil Nine Strnad, ki ga zaznamuje čuten preplet senzibilnosti, muzikalne prefinjenosti in intimne pripovedi. [caption id="attachment_36516" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto: Darja Štravs Tisu" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nina Strnad[/caption] Ob izidu pesmi Nina s svojim bandom predstavlja tudi prvi samostojni videospot, ki ga je režirala Maja Krvina, nastal pa je v produkciji NS in Dayoffa. Vizualna zgodba je iskrena, preprosta in ujeta v vsakdanjo, a globoko ljubezen. Prihaja album Iskreno Singlu in videospotu bo sledil album avtorske glasbe z naslovom Iskreno. Skladbe na prvencu pripovedujejo Ninino zgodbo skozi čustva mladega dekleta, ki jo je želja po glasbi vodila v tujino, do zrele umetnice, ki je skozi ustvarjanje našla sebe in svoje mesto na domačih tleh. Skladbe in besedila povzemajo spomine pomembnih življenjskih prelomnic, prek katerih je spoznavala sebe, poslušalcu pa ponujajo priložnost, da se z njimi poveže na osebni ravni. Pri ustvarjanju albuma so sodelovali glasbeni virtuozi: Jaka Kopač, Tomaž Gajšt, Gregor Ftičar, Robert Jukič, Kristijan Krajnčan, Jošt Lampret, Matija Krečič in Ema Krečič. Kdo je Nina Strnad? Nina Strnad je glasbena umetnica, ki s svojo izraznostjo in iskrenostjo zaseda posebno mesto v slovenskem in mednarodnem glasbenem prostoru. Že vrsto let navdušuje občinstvo s svojo muzikalnostjo, občutkom za besedo in značilno toplino glasu. Njeno petje zaznamuje redka kombinacija tehnične dovršenosti in čustvene iskrenosti, zaradi česar njene interpretacije poslušalca globoko nagovorijo. Sodelovala je z eminentnimi ustvarjalci slovenske glasbe – Mojmirjem Sepetom, Elzo Budau, Juretom Robežnikom, Janezom Gregorcem in drugimi ter nabirala znanje in izkušnje ob velikanih mednarodne glasbene scene, kot so z grammyjem nagrajeni Michael Abene, vokalna zasedba The New York Voices in legendarni filmski skladatelj Michael Legrand, prejemnik treh oskarjev in petih grammyjev. [caption id="attachment_39175" align="alignnone" width="1000"][media-credit name="Foto. Adrian Pregelj / RTV SLO" align="none" width="1000"] [/media-credit] Nina Strnad[/caption] Svojo glasbeno pot je začela v različnih glasbenih slogih, v zadnjem desetletju pa se posveča predvsem razvoju lastnega avtorskega izraza. The post Nina Strnad presenetila z najbolj osebno pesmijo doslej appeared first on Evrovizija.com .

petek, 13. marec

Piše: Stane Kodba   »Mi, socialisti, se bomo proti krivicam borili z vsemi sredstvi …« – nekako tako je pred dnevi na »nepristranski in neodvisni« RTV SLO rohnel slovenski skrajni levičar. A vrnimo se k zgodnjemu nastanku socialistične utopije, predhodnice komunizma, ki še danes razvnema domišljijo slovenskih levičarskih skrajnežev. Začetki socializma v Sovjetski zvezi segajo v obdobje […] The post (PISMO BRALCA) (ARHIVSKI DOKUMENTI) Se nam vrača preteklost? appeared first on Demokracija .

sreda, 11. marec

SlovenijaDružinapred 89 dnevi
SLO-RESNICA Naši ljubljeni deželi Sloveniji se bliža zelo pomemben, lahko tudi usoden trenutek naše prihodnosti, kar bomo potrdili na bližajočih se volitvah. Sam zelo rad spremljam soočenja – mnenja državljanov, kjer so seveda različni pogledi, mnenja …, kar se bo v bližnji prihodnosti vse osvetlilo. Kot vnet rodoljub upam in vem, da bo Resnica zmagala. Najbolj negativna pa je dvoličnost rajnke Jugovine, kar se je letos potrdilo v Velenju, ko so v nekaj dneh postavili odžagano glavo zločinca Tita nazaj. V vednost: zverinsko pobite nedolžne žrtve partizanskih zločincev pa že čez 80 let čakajo na dostojen pokop. Sramota brez primere! Zato: nujno odstraniti vsa obeležja teh zločinskih herojev in jih zmetati na smetišče zgodovine … dovolj je zavajanja, laži! Tudi na RTV doživljamo to dvoličnost, ker hočejo vse obvladovati. Neverjetna je tudi obtožba J. Janše, saj ga prav povsod sramotijo, obtožuje-jo … pa tudi valijo krivdo na Katoliško Cerkev in nas kristjane. Mi hočemo resnično demokra...