Iskanje: varna
petek, 8. maj
V prvi fazi, ki poteka od 11. maja do 30. junija, so v obe smeri zaprti odstavni pasovi. Promet poteka po dveh zoženih pasovih, pri čemer je uvedena tudi omejitev hitrosti. LJUBLJANA, NOVO MESTO – Na slovenskem avtocestnem križu se nadaljujejo obsežna obnovitvena dela. Tokrat so v ospredju dela na dolenjski avtocesti (A2), kjer se […]
Z začetkom toplejših dni se na slovenske ceste vračajo motoristi, strokovnjaki pa ob začetku motoristične sezone opozarjajo na večjo previdnost. Policisti, reševalci in inštruktorji varne vožnje poudarjajo, da so prve spomladanske vožnje pogosto tudi najbolj nevarne.
četrtek, 7. maj
Kaj spalni položaj psa razkriva o njegovem počutju
Pes ne govori z besedami, a domačim vsak dan pošilja jasna sporočila. Z repom, pogledom, ušesi, držo telesa in tudi s tem, kako spi. Prav spalni položaji so ena najbolj zanimivih navad, saj razkrivajo, ali je psu toplo, ali se počuti varno, ali želi biti pripravljen na gibanje, ali pa je tako sproščen, da se […] Objava Kaj spalni položaj psa razkriva o njegovem počutju se je pojavila na Vse za moj dan .
V Sloveniji sta bila iz prodaje umaknjena dva izdelka, ki zahtevata posebno pozornost potrošnikov. Severnomakedonsko brezalkoholno pijačo Strumka z aromo hruške so odpoklicali zaradi presežene mejne vrednosti barvila kinolinsko rumeno. Prav tako je Uprava RS za varno hrano opozorila na prisotnost bakterije listerije v enoki gobah. Oba izdelka lahko potrošniki vrnejo na mesto nakupa. Umaknjena […]
Pred tem ni varen niti sveti oče: papež Leon ostal brez besed, ko je bančna uslužbenka naredila nekaj nepričakovanega
Slišal je zelo pogoste besede bančnikov: "Morate se zglasiti osebno." In pred takimi bizarnostmi očitno ni varen niti sveti oče.
V Zavodu Varna Pot so na Facebooku zapisali: “5. 5. 2026 ob 22.30 se je v Hotinji vasi, Občina Hoče – Slivnica, zgodilo trčenje v kateri je ena oseba umrla.” V nadaljevanju so zapisali: “15-letni voznik mopeda je vozil po Hotinjski cesti iz smeri ulice Ob Železnici proti Rački cesti. Ko je pripeljal do prehoda […] The post V Hotinji vasi v nesreči ugasnilo življenje 15-letnega fanta appeared first on Lokalec.si .
sreda, 6. maj
V nedeljo, 3. maja, je bilo v cerkvi sv. Jurija na Legnu v župniji Šmartno pri Slovenj Gradcu 34. srečanje gasilcev. Pri maši se je zbralo okoli 70 članov, članic, veterank in veteranov iz prostovoljnih gasilskih društev Legen, Šmartno, Golavabuka in Turiška vas. Mašo je v zahvalo z gasilci in za gasilce daroval nadžupnik Franc Linasi. Po maši je sledil blagoslov gasilcev in gasilskih vozil, s katerim so se priporočili sv. Florijanu ter prosili za varno in uspešno opravljanje njihovega poslanstva. Ob tej priložnosti je bila izrečena zahvala za njihovo požrtvovalno delo ter prošnje za Božje varstvo, da bi vedno znova zmogli pomagati sočloveku in v tem poslanstvu najti notranje zadovoljstvo in mir. Srečanje so gasilci sklenili ob prijetnem druženju, klepetu in malici v gasilskem domu na Legnu. Marija Kac
V župniji Grad na Goričkem je župnik Aljaž Baša v soboto, 2. maja, pred župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja blagoslovil traktorje, ki so jih lastniki pripeljali k blagoslovu s prošnjo za varno vožnjo in varno delo na polju v tem hribovitem delu Goričkega. T. H.
Društvo ljubiteljev konj je skupaj z dvojezično župnijo Dobrovnik v ponedeljek, 27. aprila, pripravilo Jurjev blagoslov konj. Sveti Jurij je tudi zavetnik konj, zato vsako leto ljubitelji in rejci poleg Štefanovega blagoslova pripravijo še Jurjev blagoslov. Z območja Dobrovnika in Lendave je še okrog trideset konj, ki jih imajo rejci za različne namene. Župnik Simon Štihec je podelil blagoslov konjem in rejcem za zdravje in varno delo. T. H.
S trgovskih polic umikajo brezalkoholno pijačo
Uvoznik je zaradi prevelike vsebnosti barvila iz prometa umaknil brezalkoholno pijačo Strumka z aromo hruške. Živilo je sicer ocenjeno kot varno za už
Piščanec pečica: preverite pravo temperaturo, čas peke, nasvete za sočno meso, hrustljavo kožo in varno pripravo piščanca v pečici za vsak dan.
Prihaja potresna izkaznica: Kako varne so vaše stavbe?
Slovenija načrtuje vzpostavitev evidence potresne odpornosti stavb ter uvedbo sistematičnih pregledov objektov za večjo varnost prebivalcev.
Konjska gripa v Sloveniji: nihče ne ve, kako razširjena je bolezen
Potem ko so pri naših severnih sosedih že v začetku aprila pri konjih zaznali konjsko influenco oziroma konjsko gripo, se je zelo nalezljiva virusna bolezen razširila tudi v Sloveniji. Ker konjska gripa ne sodi med bolezni, za katere je predpisano obvezno obveščanje, točnega datuma pojava in njene trenutne razširjenosti v Sloveniji v resnici sploh ne poznamo. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) so povedali le, da so bili do zdaj uradno potrjeni štirje primeri na eni lokaciji v Mestni občini Ljubljana, natančneje na Hipodromu Stožice.
Kako varno deliti fotografije otrok s sorodniki, ne da se shranjujejo na spletu
Po dnevih divjine sva z Zlato odjadrala do otoka New Georgia, kjer sva si privoščila nekaj udobja civilizacije in dopolnila zaloge hrane in vode na barki. Za prvi postanek na otoku sem si izbral naselje Munda, kjer je tudi otoško letališče. Preglavice na poti so nama spet povzročali številni koralni grebeni, ki obkrožajo otok, a niso vrisani na navtičnih kartah oziroma so narisani na napačnih mestih. Tudi satelitski posnetki tega dela otoka so zelo slabi, ali so prekriti z oblački ali pa je morje na posnetkih zaslepljeno s soncem. Pomagala sva si lahko le s počasno plovbo med grebeni in s skrbnim opazovanjem barv morja pred premcem barke. Zlatini živci so bili spet na preizkušnji še posebej, ko se je pooblačilo in je začelo deževati. Takrat se v morju svetlih barv grebenov ni več videlo že na daleč, temveč so se prikazali šele tik pred barko in sva potem morala na hitro ustaviti barko in se vračati iz slepe ulice. Dve uri sva potrebovala za zadnje tri milje poti in do Munde nama je uspelo pripluti ne da bi nasedla. Za nagrado sva si v gostilni ob obali privoščila večerjo, naslednji dan pa še sprehod po vasi in okolici ter obisk trgovin in tržnice. Za privez za Skokico preko poletja sem se dogovoril v marini v pristaniškim mestecu v Noro, ki leži na severozahodni strani otoka. Pot med Mundo in Norom naju je spet vodila med številnimi koralnimi grebeni, otoki, otočki in čermi ter na koncu še po nekaj milj dolgem ozkem prelivu med otoki. Ta del poti me je zelo spominjal na plovbo po rekah in rokavih Amazonije pred nekaj leti. Pred Norom se je kanal razširil v zaliv in na desni sva videla marino in kakšnih deset tam privezanih bark. Edina še prosta boja je čakala na Skokico. To ni marina, kakršne poznamo na Jadranu, temveč je v zalivu zasidranih nekaj boj, na katere se priveže barko. Na obali je pipa z vodo in sanitarije, zagotovljeno imajo tudi 24 urno varovanje. Obalni del marine je še v izgradnji in ko bo končan, bo imela marina nekaj deset privezov tudi ob obali. Lastnik je Avstralec, marino pa upravlja nemška jadralka Hilde, ki je s svojo jadrnico v Noru obtičala med korono in se tukaj dovolj dobro počuti, da svoje jadralske poti okoli sveta po epidemiji in odprtju meja še ni nadaljevala. S Hilde sva bila v zadnjih mesecih večkrat v stiku preko mailov, zdaj pa smo se spoznali še v živo. Noro je pristaniško mestece v katerem je tudi dokaj velika tovarna ribjih konzerv »Soltuna«, ki daje zaposlitev veliko domačinom. Hiše v mestu so zato bolje grajene in bolj razkošne, kot smo jih do zdaj, z izjemo Honiare, videvali po Salomonovih otokih. V Noru sem imel opravek tudi na carini, saj mi carinik ob našem prihodu na Salomonove otoke pred nekaj tedni ni izdal carinskega potrdila in sem le tega dobil šele tukaj. Deževno-sončni so bili zadnji dnevi in napoved je kazala, da se bo spremenljivo vreme nadaljevalo še nekaj dni. Jutra so lepa, sončna, popoldnevi in večeri oblačni in plohasti. Iz Nora sva odjadrala še nekaj deset milj naprej proti zahodu do Giza, ki je glavno mesto province Zahodne province Salomonovih otokov. Otok Ghizo je podobno kot mnogi drugi tukajšnji otoki obdan z laguno, koralnimi grebeni in otočki na zunanjem koralnem grebenu. V Gizu je veliko kitajskih trgovin in trgovinic, po luknjastih cestah pa je v mestu gost promet z avtomobili, čeprav je otok majhen in cest tukaj ni veliko. V zapisov jadralcev sem prebral, da sidrišče v mestu ni varno, a ne zaradi vremena temveč zaradi tolovajev, zato sva preko noči sidrala v sosednjem zalivu, čoln pa sem dvignil na palubo in pospravil motorček. Na poti z Ghiza nazaj proti Noru sva se z Zlato ustavila na otoku Kolombangara, ki je s 1770 metri najvišji otok v Salomonovem otočju. Ime otoka v jeziku staroselcev pomeni božanstvo voda, saj ima otok zaradi višine gora veliko padavin in po pobočjih se k morju zato stekajo številne reke in potoki. Kolombangara je poraščena z gostim gozdom in gozdarstvo daje domačinom kruh. Iz mirnega zaliva Ringgi sva se sprehodila skozi gozd po rahlo vzpenjajočih poteh na nižjem delu otoka. Gozd na tem delu otoka so gozdarji precej spremenili in so zdaj tu obsežni nasadi predvsem hitro rastočega mavričnega evkaliptusa, ki zraste v višino preko 60 metrov. Višje po hribih na otoku je prvobitni tropski deževni gozd, a po planinskih poteh Kolombangare se bomo raje sprehajali čez nekaj dni, ko bo vreme bolj suho. < Tetepare Nadaljevanje 13.5.2026 Knjige Mirana Tepeša o dosedanjih podvigih Proti soncu Naš legendarni skakalec in jadralec Miran Tepeš se je v začetku novembra vrnil s svojega drugega potovanja okoli sveta. Celotno pot je preplul v dveh etapah. Prva se je pričela v Izoli v letu 2010. Po spletu okoliščin se je popotovanje po svetu zasukalo drugače, kot je to sprva načrtoval, NAKUP Z vetrom Mnogi jadralci, ki prvič objadrajo svet, po vrnitvi izjavijo, da so na poti našli samega sebe, Miran Tepeš pa ima bolj zanimiv odgovor: " Na poti nisem našel samega sebe, ker se tudi nisem iskal, sem pa zato videl veliko morja in nekaj zanimivih dežel." Na poti okoli sveta je preplul kar 26.541 navtičnih milj. NAKUP Veliki trije Knjiga Veliki trije je že tretji jadralski potopis Mirana Tepeša. V njej je opisano jadranje mimo znamenitih treh južnih rtov: rta Horn, rta Leeuwin in Rta dobrega upanja, jadranje čez južni Pacifik od Francoske Polinezije do Čila, jadranje do in okoli Avstralije ter Tasmanije in samostojno jadranje čez Indijski ocean. NAKUP Z jadrnico čez Arktiko Knjiga je jadralski potopis z zelo drugačne in zahtevne morske poti po ledenih morjih, med odročnimi otoki. V knjigi so na 256 straneh opisane dogodivščine s poti čez Arktiko in popestrene s 383 barvnimi fotografijami in zemljevidi. V prvem delu je opisana pot z jadrnico od Istre ... NAKUP Miran Tepeš Miran Tepeš bo letos poskusil izpeljati podvig, ki ga je do sedaj uspelo izvesti le redkim jadralcem na svetu. Iz Atlantika namerava zapluti v Tihi ocean skozi prehod imenovan Severozahodni prehod. Prehod je plovna pot skozi Arktični ocean vzdolž obale Severne Amerike. Prehod je večino leta zamrznjen in ga je možno prepluti le v redkih poletnih obdobjih, ko se arktični led stopi oziroma pomakne dovolj severno, da je plovba možna. Miran Tepeš pluje z litijevimi baterijami BlueCell. Na krovu ima tri bateriji Bluecell 100Ah12V s kapaciteto 3x100 Ah, ki tehtajo zgolj po 12 kg in imajo življenjsko dobo 3000 ciklov - globokih praznjenj. Besedilo in fotografije: Miran Tepeš
To je najboljša zaščita pred neurji in močnim vetrom
Varno zavetje doma ne sestavljajo le trdni temelji in močni zidovi, ključna je tudi zanesljiva streha nad glavo, ki uspešno kljubuje različnim vplivom okolja.
V Domžalah so občani izbrali projekte, ki so jih v participativnem proračunu predlagali drugi občani. Izglasovanih je bilo 24 projektov, ki so enakomerno razdeljeni po krajevnih skupnostih. Izvedeni bodo v tem in naslednjem letu. Lepšanje okolice v Dobu in Krtini Največ glasov so v KS Dob prejeli: varno in zabavno igrišče za učence prve triade […] The post Od novih igrišč do urejenih poti: Domžale dobivajo 24 novih projektov appeared first on modre novice .
V torek, 5. maja, je na Teološki fakulteti potekala okrogla miza z naslovom Vloga okolja pri preprečevanju zlorab in oblikovanju varnih odnosov. Glavno sporočilo je bilo, da žrtve potrebujejo predvsem, da jih nekdo sliši, pa tudi jasnost glede postopkov in pričakovanj. Da zaveze in kodeksi ne bi ostali mrtva črka na papirju, se moramo s pogumom soočiti z zgodbami žrtev in prevzeti svoj del odgovornosti za ustvarjanje varnega okolja v Cerkvi.
Zapor v Dobrunjah sodoben, varen in domačen, imajo celo talno ogrevanje
Slovesno so odprli novi zavod za prestajanje zaporne kazni.