Iskanje: varna

petek, 5. junij

V nedeljo, 7. junija, obeležujemo svetovni dan varnosti hrane. The post Varna hrana ni samoumevna – zanjo pa ni odgovoren le kmet appeared first on Eko Dežela .
Slika članka
Na Madžarskem potrdili prvi primer afriške prašičje kuge pri domačih prašičih
Na Madžarskem so potrdili prvi primer afriške prašičje kuge pri domačih prašičih. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin slovenske rejce poziva k doslednemu spoštovanju biovarnostnih ukrepov, lovce in potnike pa k veliki previdnosti pri potovanjih na Madžarsko. Zaradi širjenja bolezni v EU je stopnja ogroženosti zelo visoka.
Mercator je iz prodaje odpoklical več izdelkov – ričet, ričet s klobaso, ciganski golaž in istrsko mineštro z bobiči. Razlog za odpoklic je neoznačena prisotnost aditiva žveplov dioksid, ki lahko predstavlja tveganje za osebe, občutljive na to snov. Vsi odpoklicani izdelki imajo rok uporabe do 27. junija 2026. Kupcem svetujejo, naj izdelkov ne zaužijejo in […] The post Nov odpoklic več izdelkov, ki ste jih lahko kupili v Mercatorju appeared first on Lokalec.si .
Civilna iniciativa, ki si prizadeva za t.i. NOVO ŠOLO – VARNO ŠOLO, je od decembra zbrala že 1730 podpisov (879 spletnih in 851 fizičnih) z namenom podpore celostni rešitvi prostorske stiske in dotrajanosti obstoječe stavbe OŠ Preserje pri Radomljah. Že leta opozarjajo, da načrtovan že peti prizidek ne naslavlja dotrajanosti in nevarnosti starih prostorov, ki … The post Civilna iniciativa zahteva celostno rešitev za OŠ Preserje pri Radomljah appeared first on domžalec.si .
Slika članka
Janja Brlec: Citre so del mene in jaz del njih
Ko citrarka Janja Brlec spregovori o glasbi, govori o vibraciji, ki se dotakne človeka, o notranjem glasu, ki vodi ustvarjalca, in o svetlobi, ki jo glasba prinaša v svet. Njena življenjska pot je že od otroštva prepletena s citrami, instrumentom, s katerim je stkala skoraj organsko povezanost. Danes kot koncertna umetnica in pedagoginja citre postavlja v sodobni prostor ter jim odpira nove izrazne možnosti. V pogovoru razmišlja o glasbi kot univerzalnem jeziku, o zaupanju življenju in o vrednotah, ki ostajajo pomembne tudi takrat, ko se vse drugo spreminja. Citre Vaša glasbena pot je tesno povezana s citrami, glasbilom, ki ima poseben, skoraj meditativni zven. Kako so potekali vaši začetki s tem instrumentom in kaj vas je v njegovem zvoku najbolj nagovorilo? Težko rečem, kaj točno me je pritegnilo, ker sem bila res mala deklica, stara pet let, ko sem jih prvič slišala. Spomnim pa sem občutka občudovanja in ljubezni ter zavedanja, da je to tisto moje. Z njimi me povezuje nekaj, česar ne znam povsem ubesediti, kot da so od nekdaj del mene in jaz del njih. Pri sedmih letih sem pričela s poukom pri profesorju Petru Napretu. Kasneje sem svojo pot nadaljevala v tujini, najprej na Visoki šoli za glasbo in gledališče pri profesorju Georgu Glaslu, nato pa na Univerzi Mozarteum pri profesorju Haraldu Oberlechnerju. Imela sem srečo, da so me skozi vsa ta leta obkrožali odlični glasbeniki in pedagogi, ki so moje navdušenje nad citrami le še poglabljali. Vseskozi pa sem tudi veliko nastopala, koncertirala, sodelovala z različnimi glasbeniki, obiskovala seminarje in tako pridobivala dragocena znanja tudi izven formalne izobrazbe. Ker citre takrat pri nas še niso bile na voljo kot študijski program, sem vzporedno igrala tudi klavir. Zaključila sem umetniško gimnazijo s klavirjem kot glavnim predmetom, kasneje pa ga izbrala tudi kot dodatni predmet na študiju. Vse to je razširilo moj glasbeni svet in mi dalo širino, ki jo danes prelivam v svoje ustvarjanje. Citram pogosto pripisujemo tradicionalno vlogo, vi pa jih postavljate tudi na koncertne odre in sodelujete s sodobnimi skladatelji. Citre so od nekdaj koncertni instrument, vendar so bile v preteklosti v tem segmentu premalo predstavljene širši javnosti. Citrarji si že dolgo prizadevamo predstaviti citre v vsej širini. Koncertne citre so se oblikovale leta 1838, od takrat pa obstaja tudi klasična literatura za citre, ki je zahtevna in povsem primerljiva s klasično literaturo drugih instrumentov. V tujini obstaja študij citer že zelo dolgo, na primer v Salzburgu, Münchnu, Linzu. V Sloveniji so bile citre dolgo predstavljene predvsem kot ljudski instrument in v narodnozabavni glasbi, tudi zaradi odličnih citrarjev, ki so ta segment močno zaznamovali. K prepoznavnosti je veliko prispeval izjemen Miha Dovžan, ki je citre približal širši javnosti tako v narodnozabavni kot v filmski glasbi ter instrument po drugi svetovni vojni znova oživil v času, ko je bil skoraj povsem potisnjen na rob. Sama čutim kot svoje poslanstvo, da citre predstavim v vsej njihovi širini, zato delujem v različnih glasbenih žanrih. V ta namen sta nastali dve zgoščenki klasične glasbe (Moments in Med strunami, op. a.) ter koncerti s programi klasične glasbe v sodelovanju z različnimi glasbeniki in skladatelji. Pred dvema letoma je nastal tudi projekt Citre drugače, v katerem sem želela citre predstaviti v popularni glasbi in slovenski popevki. Želim pa si, da bi skladatelji v svoje projekte in nove skladbe še pogosteje vključili citre – tako v klasični glasbi kot tudi v drugih žanrih, kot so muzikali, filmska glasba in popularna glasba. https://www.youtube.com/watch?v=Vtv1wO5Lyj4 Citrarji so v tujini zelo spoštovani Kako vidite razvoj citer kot koncertnega instrumenta v današnjem času? Vidim ga kot zelo uspešnega. V Sloveniji se citre poučujejo tudi na srednji stopnji – na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer sama poučujem, ter na Umetniških gimnazijah v Celju in Velenju. Slovenski citrarji smo v tujini zelo spoštovani. Lep primer je Tajda Krajnc, ki poučuje na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu. Povezujemo se v Citrarsko društvo Slovenije, ki skrbi za seminarje, dogodke, prispeva k povezovanju mladih citrarjev. Citre so vse pogosteje prisotne na koncertnih odrih, naš naslednji veliki korak pa je vzpostavitev študija citer tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V glasbi pogosto govorimo o žanrih, od klasične do ljudske. Pa vendar se zdi, da glasba sama po sebi presega te okvirje. Ali menite, da glasbo sploh lahko resnično predalčkamo? Določeni kriteriji glasbo uvrščajo v posamezne žanre, a v resnici se glasbeni svetovi nenehno prepletajo, si izposojajo motive, rastejo iz tradicije. Sama imam rada različne zvrsti, a najbolj me nagovori vibracija – občutek, ki ga glasba prebudi, resnica, globina, ki jo nosi, in kakovost, s katero je izvedena. Glasba ni tu, da jo zapiram v predale, ampak da nas povezuje, prebuja, odpira in napolni z ljubeznijo ter svetlobo. Tako kot besede ima tudi glasba svojo moč. Nastopali ste v Avstriji, Belgiji, Italiji. Kako vas kot umetnico oblikuje stik z različnimi kulturnimi prostori Evrope? Ali zaznavate skupno glasbeno dušo stare celine? Da, zaznavam skupno glasbeno dušo stare celine. Evropa je raznolika, a pod vsemi njenimi glasovi teče skupni tok – zgodovinski, emocionalni in estetski. Vsaka država ima svoj glas, a med seboj se prepoznavajo. Različni kulturni prostori me vedno znova razširijo, navdihnejo in prebudijo nova notranja raziskovanja. Lani smo koncertirali čez Atlantik v Kanadi s čudovitim projektom Ljubke ljudske in z izjemnim glasbenikom Galom Gjurinom. Ta izkušnja je v meni odprla veliko novih ustvarjalnih plasti. https://www.youtube.com/watch?v=3kogVB9HYDA Pedagoginja Poleg koncertne dejavnosti ste tudi pedagoginja. Kako pristopate k poučevanju citer in kaj vam pomeni prenašati znanje na mlajše generacije? Mislim, da sem prijazna in stroga pedagoginja. Veliko zahtevam, a veliko tudi dam – muzikalno, interpretativno in tehnično. Med menoj in učenci vlada obojestransko spoštovanje. Pri meni imajo varen prostor, usmerjanje in spodbudo, hkrati pa želim, da v glasbi najdejo svoj lasten izraz. Verjamem, da je tako v glasbi kot v življenju ključna svoboda – biti avtentičen in ustvarjalen. https://www.youtube.com/watch?v=zN8PwAbAdws&list=PLpROV9Aq647AL__4yErIO3go2dVssKhUu&index=5 Različna sodelovanja Sodelovali ste tudi s pevko Manu Hvala. Kako nastajajo takšna umetniška sodelovanja in kaj vam prinaša preplet instrumentalnega in vokalnega izraza? Vokal je poleg citer moja največja ljubezen, zato mi tako ustvarjanje lastnih skladb kot sodelovanje z Manu predstavlja posebno srečo. Z Manu Hvala se poznava skoraj vse življenje in sva stkali zelo lepo, globoko in iskreno prijateljstvo. Je izjemna glasbenica in pevka, ki jo zaznamujejo avtentičnost, modrost in vrhunskost – zato je najino sodelovanje še posebej lepo in dragoceno, pomembno pa je tudi za sam instrument citre. Citre smo v zasedbo benda prvič vključili ob predstavitvi njenega albuma Sunrise na Radiu Koper. Zame je bil to poseben izziv, saj ni primerov citrarjev, ki bi to že počeli. Skupaj smo raziskovali, kako citre umestiti v takšno zasedbo, kako oblikovati aranžmaje in kateri registri v bendu najbolje zazvenijo. https://www.youtube.com/watch?v=Gq7h1bc7Op4&list=RDGq7h1bc7Op4&start_radio=1 Nova skladba Vaša nova pesem Vse, kar vredno je nosi močno sporočilo o notranjih vrednotah. Kako je nastajala ta skladba in kaj želite, da poslušalec ob njej začuti? Navdih za skladbo sem črpala iz svojega življenja. Prišla je iz globine moje duše in srca. Celoten ustvarjalni proces je bil meni zelo svet in me je učil zaupanja ter potrpežljivosti. Želim, da poslušalec začuti iskrenost, ranljivost, čutenje, globino in iskreno ljubezen. Tisto ljubezen, ki jo izbereta duša in srce, ki ti zamaje tla pod nogami in se čuti kot dom. Ni idealizirana ljubezen – je ljubezen, ki odpira globine notranjega sveta, strahu in tudi bolečine, a te hkrati pripelje najbližje k sebi. Spremljata jo globoka hvaležnost in nepogojnost. Pogosto pravimo, da je človek del narave. Kako vi doživljate to povezanost, tudi skozi glasbo? Ali lahko glasba postane most med človekom, rastlinami in živalmi? Človeka čutim kot del žive narave, kot majhen, a neločljiv delček celote. Ko glasbeniki vstopimo v tok, se dotaknemo posebnega stanja zavesti, zato nam je duhovni svet blizu. Verjamem, da živali in rastline zaznavajo vibracije glasbe, saj so tudi one živa, čuteča bitja. Če smo kot ljudje prepleteni in povezani na globlji ravni, ali to pomeni, da smo na nek način povezani prav z vsakim, tudi z osebami, ki jih morda dojemamo kot zelo oddaljene ali drugačne? Po naravnih zakonitostih se podobne vibracije privlačijo, zato smo z ljudmi, ki čutijo podobno kot mi, pogosto globlje povezani. A ker vsak od nas vpliva na kolektivno zavest, smo v resnici vsi del iste mreže – vsi povezani z vsem. Ko razmišljate o prihodnosti, tako osebni kot umetniški, koliko prostora namenjate načrtovanju in koliko zaupanju v notranji glas? Večinoma zaupam svojemu notranjemu glasu in prav poslušanje tega glasu me je vedno pripeljalo na pravo pot. Zato se pogosto podam v projekte, ki so finančno ali organizacijsko zahtevni, a mi odprejo najlepše, povsem nepredvidene poti naprej v katerih rastem in uživam. Odkar sem samozaposlena v kulturi, sem se večkrat spraševala, ali bi morala bolj načrtovati, imeti večletne plane. Vedno znova ugotavljam, da to ni moja pot. Moj kompromis so zelo ohlapni načrti, ki dopuščajo svobodo in spremembe. Moja resnična pot je poslušanje notranjega glasu. Glasbenik črpa iz sebe – iz duha, čutenja – in prav je, da sledi tistemu, kar je v tistem trenutku živo v njem, ne pa temu, kar piše v planu. Le tako je lahko iskren do sebe in do publike. Življenje nas najlepše obdari, ko mu zaupamo. To je moja lekcija zadnjih let. The post Janja Brlec: Citre so del mene in jaz del njih appeared first on Evrovizija.com .
Poletna planinska sezona je pred vrati, z njo pa tudi več družinskih obiskov gora. The post Varno z otroki v gore: starši pogosto precenijo njihove sposobnosti appeared first on Eko Dežela .
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) bo v sodelovanju s Slovensko vojsko prvič izvedla dvodnevni izobraževalno-izkustveni dogodek »Noč pod Pohorjem: Preživetje v naravi«. Med 4. in 5. junijem bo 18 študentov pridobivalo praktična znanja in veščine za varno, odgovorno in samozavestno gibanje v naravnem okolju. Zanimanje za dogodek je bilo izjemno, saj so bila vsa […] The post ŠOUM in Slovenska vojska študentom pripravila noč preživetja v naravi appeared first on Lokalec.si .
Slika članka
Na letalu proti Sloveniji je jokala: »50 evrov je bilo vredno moje življenje« (VIDEO)
Katja Pančur, avtorica odmevne knjige Varna hiša groze, je razkrila pretresljiv spomin na dan, ko je kot 12-letna deklica sama odpotovala iz Rusije.
Slika članka
Ukradeno psičko našli po 13 letih: zavetišče ji išče nov topel dom
Maltežanka Nalla, ki je izginila kot mladiček, je spet v varnih rokah.
Večina ljudi misli, da se pred soncem dobro zaščiti. Kremo nanesejo pred odhodom na plažo, izberejo visok zaščitni faktor in verjamejo, da so varni. Toda dermatologi opozarjajo, da pri uporabi SPF ljudje še vedno delajo številne napake, zaradi katerih zaščita pogosto ne deluje tako, kot bi morala.

četrtek, 4. junij

Slika članka
Pet znakov, da je otrok ob vas res srečen
Otrok, ki se ob odraslem počuti varno, ni vedno tih, ubogljiv in nasmejan. Včasih joka, se jezi, glasno smeji, sprašuje, nasprotuje, sanjari, preizkuša meje in se obnaša tako sproščeno, da odraslega spravi v zadrego. Prav zato starši in stari starši včasih spregledajo najpomembnejše: otrok ne kaže sreče samo takrat, ko je priden, miren in hvaležen. […] Objava Pet znakov, da je otrok ob vas res srečen se je pojavila na Vse za moj dan .
V ZOO Ljubljana so se 27. maja skotili trije mladiči sibirskega tigra, potomci samice Arise in samca Ussurija. Gre za pomemben prispevek k ohranjanju ene najbolj ogroženih podvrst tigrov na svetu, saj v naravi živi le še okoli 500 sibirskih tigrov. Arisa, ki je prvič postala mama, za mladiče skrbno skrbi v varnem zavetju brloga. […] The post VIDEO: Čudovit prizor iz ZOO Ljubljana, skotili so se trije mladiči sibirskega tigra appeared first on Lokalec.si .
Slika članka
Grozljiv prizor na pokopališču: petmesečno psičko pustili na soncu, priklenjeno na grob (FOTO)
Hrvaški reševalci so jo našli na več kot 30 stopinjah Celzija, z ranami okoli vratu in polno klopov. Zdaj zanjo iščejo nov, varen dom.
SvetN1pred 4 dnevi
Slika članka
Pogrom nad policistko, ki se je morala zateči v varno hišo
Grok, umetna inteligenca platforme X, je nekdanjo policistko po krivem obtožil sodelovanja pri sporni aretaciji v Veliki Britaniji, v kateri policisti
RumenoN1pred 4 dnevi
Slika članka
To vsakdanjo stvar iz kuhinje bi morali čim prej zavreči, pravijo onkologi
Plastične posode za shranjevanje hrane so stalnica v številnih gospodinjstvih, vendar onkologi opozarjajo, da vse niso enako varne za uporabo.
Veronika Chuyan (29) je umrla med silovitim ruskim zračnim napadom na Kijev. Mlada ženska je umrla, ko je tekla proti zaklonišču in obupano poskušala svoja otroka spraviti na varno, poročajo ukrajinski mediji. V trenutku napada je poskušala rešiti svoja sinova, stara pet in skoraj tri leta. Ruska raketa je eksplodirala v neposredni bližini družine, Veronika […] <p>The post Mlada mama Veronika (29) umrla med begom z otrokoma, njen sin (5) hudo poškodovan first appeared on NaDlani.si .</p>
V ZOO Ljubljana so se 27. maja skotili trije mladiči sibirskega tigra, potomci samice Arise in samca Ussurija, predstavnikov redke in ogrožene podvrste sibirskega tigra. "Njuno uspešno razmnoževanje predstavlja pomemben prispevek k ohranjanju te izjemne živalske vrste. Mama zanje skrbno skrbi v varnem in mirnem okolju," so sporočili iz vrta.
Slika članka
Smrtonosni napad na Kijev: Veronika umrla v eksploziji, ko je reševala svoja sinova
Rusija v zadnjih dneh stopnjuje vojaške pritiske na Ukrajino. V torkovem smrtonosnem napadu na Kijev je umrlo sedem oseb, med njimi 29-letna Veronika Čujan. Ubita je bila, medtem ko je poskušala svoja sinova odpeljati na varno v zaklonišče, poročajo ukrajinski mediji.
Civilna iniciativa, ki si prizadeva za t.i. NOVO ŠOLO – VARNO ŠOLO, je od decembra zbrala že 1730 podpisov (879 spletnih in 851 fizičnih) z namenom podpore celostni rešitvi prostorske stiske in dotrajanosti obstoječe stavbe OŠ Preserje pri Radomljah. Že leta opozarjajo, da načrtovan že peti prizidek ne naslavlja dotrajanosti in nevarnosti starih prostorov, ki […]
ZanimivostiSvet24pred 5 dnevi
Slika članka
Spite na levem boku? Kardiologi razkrivajo, kaj to počne vašemu srcu
O spanju na levem boku krožijo nasprotujoče si trditve. Eni svetujejo, da se mu izognemo, drugi pravijo, da je povsem varno. Kaj pa dejansko kažejo raziskave?