Menu Item
V slovenskih gozdovih se spreminjajo 'razmerja moči'. V zadnjih letih po njih hodi vse več šakalov, ki preganjajo lisice in plenijo srnjad, pravijo na Lovski zvezi Slovenije. Kakšna je škoda na drobnici? Na kmetijskem ministrstvu poudarjajo, da si študije o vplivih šakala na divjad nasprotujejo. Zakaj lovcem ne morejo dovoliti lovljenja z nočno optiko?
Šakal je zver, podobna lisici in volku, ki so jo v našem prostoru prvič opazili sredi prejšnjega stoletja. Od takrat je šakalov v Sloveniji vse več, zadnja leta jih zaradi številčnosti in škode, ki jo povzročajo, tudi odstreljujejo. Kljub dovoljenemu odstrelu te zveri še vedno povzročajo težave, ugotavljajo na Lovski zvezi Slovenije (LZS), Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) in ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
V Sloveniji največ šakalov najdemo v južnem, jugozahodnem in osrednjem delu države, saj jim najbolj odgovarjajo območja odprte krajine, kjer se prepletajo kmetijske površine in zaraščeni travniki z veliko gozdnega roba, manjših gozdnih krp, barij in drugih mokrišč. Tam je mogoče opaziti tudi največ škode.
Ministrstvo za kmetijstvo škodo, ki jo povzroča šakal, spremlja od leta 2020, ko je postal lovna vrsta. Prvo leto spremljanja so na MKGP obravnavali 104 primere škode zaradi šakala, leta 2023 je bilo teh primerov 312, lani pa 269. Upad škode bi bil lahko povezan z večjim odvzemom šakala iz narave. Po podatkih ministrstva so lovci leta 2020 odvzeli 179 šakalov, lani pa 1.100.
Na lovski zvezi pravijo, da povečanje populacije šakala predstavlja predvsem težave za drobnico. “Rejci drobnice in lovci zato šakala nemalokrat dojemajo kot problematično živalsko vrsto,” pa dodajajo na zavodu za gozdove.
Je povezan tudi z izginjanjem srnjadi?
Lovci predvidevajo, da šakal vse bolj vpliva na srnjad, saj je interna raziskava lovske zveze pokazala, da je upad srnjadi največji na območjih, kjer je tudi največ šakala. Izginjanje srnjadi opažajo že več let, je povedal predsednik LZS Alojz Kovšca in dodal, da je izginjanje srnjadi skrb vzbujajoče. Tudi na ZGS sklepajo, da bi bilo izginjanje srnjadi na nekaterih območjih lahko povezano s stalno prisotnostjo šakala.
Na ministrstvu opozarjajo, da so študije o vplivu šakala različne. Izsledki nekaterih tujih študij analiz želodcev šakalov dejansko kažejo, da ima lahko šakal vsaj sezonski vpliv na domorodne vrste divjadi in njihove mladiče. Druge študije pa ugotavljajo, da se šakali v glavnem prehranjujejo z glodalci, mrhovino, klavniškimi ter drugimi biološkimi odpadki, zaradi česar naj ne bi imeli bistvenega vpliva na večje vrste prostoživečih živali oziroma naj ne bi povzročali škode na domačih živalih.
Ministrstvo je zaradi zmanjšanja števila srnjadi v zadnjih letih zmanjšalo načrtovani odvzem, in sicer od leta 2017 za skoraj petino. Na območjih, kjer je šakal najbolj prisoten, je bil upad načrtovanega odvzema srnjadi 41-odstoten.
Predsednik lovske zveze poudarja, da srnjadi ne ogroža le šakal, ampak tudi košnja trave z veliko kmetijsko mehanizacijo, prav tako so za srnjad nevarni zajedalci, ki jih v naravno okolje v pašni sezoni prinesejo ovce.
“Šakal izriva lisico”
Lovci zaznavajo, da šakal iz gozdov izpodriva lisico. Ker je od nje večji in močnejši, ne zavzema samo njenega življenjskega prostora, ampak ji tudi odvzema hrano. Tako šakal kot lisica sta prehranska oportunista, kar pomeni, da izbirata tisto hrano, ki jo v nekem okolju v določenem obdobju najlažje najdeta oziroma ulovita. Ker je lisica “izrinjena” iz gozdov, po hrano vse pogosteje zahaja v urbana naselja.
“V Evropi je bilo v zadnjih desetletjih mogoče opaziti večjo prisotnost in številčnost lisic v urbanem okolju, podobno tudi v Sloveniji,” je za N1 povedal predsednik LZS Alojz Kovšca in dodal: “Lahko rečemo, da šakal lisico izriva iz njenega naravnega prostora.”
Prisotnost lisice v naseljih na človeka nima večjega vpliva, pomeni pa tveganje za domače živali, ki ali postanejo njen plen ali pa se prek lisice okužijo z različnimi zajedalci in zoonozami, so razložili na lovski zvezi. Če lisica sreča človeka, se navadno umakne, šakali pa so lahko nekoliko bolj nevarni.
Povečana prisotnost šakala v Sloveniji bi bila lahko povezana tudi z izginjanjem volkov. Kot je namreč navedlo ministrstvo, se šakali v gozdovih, kjer je stalno prisoten volk, manj številčni.
Uporaba nočne optike: zakaj je ministrstvo ne dovoli
Od leta 2020 je šakala dovoljeno loviti podnevi in ponoči v višini, ki je določena v skladu z veljavnimi lovskoupravljalskimi načrti ali dodatnimi odločbami, so pojasnili na ministrstvu. Lov je dovoljen od 1. julija do 15. marca, če povzroča znatno škodo, je odvzem izjemoma možen tudi zunaj lovne dobe s pridobitvijo posebnega dovoljenja.
V lovski zvezi poudarjajo, da jim odvzem šakala predstavlja precej težav, saj je aktiven predvsem ponoči, lovljenje z nočno optiko pa ni dovoljeno. Na ministrstvu so v zvezi s tem zapisali, da je uporaba umetnih virov svetlobe in nočne optike pri lovu šakala prepovedana s habitatno direktivo in bernsko konvencijo. Ministrstvo lahko uporabo določi le izjemoma na podlagi vloge.
Nočno optiko je trenutno dovoljeno uporabljati le za odstrel divjih prašičev, saj se na ta način zmanjšuje številčnost, kar je najuspešnejši ukrep za zmanjšanje posledic izbruha afriške prašičje kuge.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje