Menu Item
Potem ko sta v minulih dneh dva posnetka na družbenih omrežjih ponovno opozorila na problem medvrstniškega nasilja, smo se pogovarjali s strokovnjakom s področja mladoletniške kriminalitete. Ali je tovrstno nasilje v porastu? Kakšni ukrepi doletijo mladostnike, ki so mlajši od 14 let in še niso kazensko odgovorni? In zakaj pravi, da bi se morali odrasli ob tovrstnih posnetkih zazreti vase?
V minulih dneh sta po družbenih omrežjih zakrožila posnetka medvrstniškega nasilja. Posnetka, na katerih skupina mladostnikov pretepa žrtev, naj bi nastala na območju Ptuja, oba pa naj bi prikazovala isto skupino storilcev. Šlo naj bi za osnovnošolce.
Na mariborski policijski upravi te neuradne informacije sicer niso potrdili, navedli pa so, da so z obema posnetkoma nasilnih ravnanj seznanjeni in da intenzivno zbirajo obvestila zaradi suma kaznivih dejanj. Ker gre za predkazenski postopek, ki vključuje mladoletne osumljence, je policija z informacijami skopa.
Medvrstniško nasilje v porastu
Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto na Generalni policijski upravi Robert Tekavec je za N1 povedal, da število prijavljenih kaznivih dejanj kaže na to, da je medvrstniško nasilje v porastu. Narašča namreč število kaznivih dejanj, kjer je osumljenec star med 14 in 18 let, žrtev pa je otrok oziroma mladoletnik. “Najbolj bode v oči dejstvo, da se povečuje prav število kaznivih dejanj z elementi nasilja. Med njimi so najpogostejša nasilništvo, povzročitev lahke telesne poškodbe, prikazovanje, izdelava in posest pornografskega gradiva, grožnje, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, izsiljevanje.”
Razlogov za to je najverjetneje več. Eden je tudi ta, da smo bolj pozorni na stiske otrok in nasilje bolje zaznamo ter ga pogosteje prijavljamo. To posebej velja za odrasle, denimo starše in šolske delavce, je še dejal Tekavec.
Problematični vplivneži in neprimerne spletne vsebine
Kot smo že večkrat opozorili, nazadnje v članku o seriji Adolescenca, je nasilje običajno rezultat več dejavnikov. Eden od njih so lahko tudi problematični spletni vplivneži ter neprimerne vsebine, do katerih dostopajo vse mlajši otroci. Netflixova serija, v kateri 13-letni Jamie brutalno umori svojo vrstnico, tako med drugim opozarja prav na zlovešč vpliv spletnih skupnosti, ki širijo nestrpnost in sovraštvo do žensk.
“Spletni vplivneži imajo velik vpliv na naše otroke, ki šele odkrivajo in raziskujejo svet,” se je strinjal Tekavec. “Na spletu so stvari zlahka dostopne, tudi pornografski posnetki in posnetki nasilja. To zvišuje toleranco do nasilja. Mladi se sicer zavedajo, da je nasilje načeloma problem, a ker so s tovrstnimi vsebinami tako pogosto v stiku, so do nasilja manj kritični.”
Do tovrstnih vsebin imajo dostop že zelo majhni otroci, ugotavljajo kriminalisti. Posebej pri preiskovanju spolnih zlorab otrok se srečujejo s primeri, ko imajo celo pet- ali šestletniki nenadzorovan dostop do spleta. Ti otroci niso samo žrtve spolnih zlorab, ampak so lahko izpostavljeni tudi drugim oblikam nasilja ali pri nasilju tudi sodelujejo, je še dejal sogovornik.
Za mlajše od 14 let kazenske sankcije ne veljajo
Za povzročitelje nasilja, ki so starejši od 14 let, slovenska zakonodaja določa sankcije, tudi zaporne kazni. Po sogovornikovih besedah imajo pri mladoletnikih prednost vzgojni ukrepi, kot je namestitev v vzgojni zavod. V primerih hujših kaznivih dejanj se sodišče lahko odloči za namestitev v prevzgojni dom, v skrajnih primerih pa v mladoletniški zapor. “Celotni kazenski sistem je za mladoletnike naravnan na vzgojo in stopnjevanje ukrepov, če milejši ne delujejo,” je pojasnil.
Kaj pa, če je povzročitelj mlajši od 14 let? Ti otroci oziroma mladostniki niso kazensko odgovorni, zato kazenske sankcije zanje ne veljajo. To sicer ne pomeni, da 13-letnik ni odgovoren za svoja dejanja, a so ukrepi v njegovem primeru usmerjeni v vzgojno delovanje, je dejal Tekavec.
“Seveda se medvrstniško nasilje ne dogaja samo od 14. do 18. leta, ko je mladostnik kazensko odgovoren. Dogaja se že prej, lahko tudi že v vrtcu,” je poudaril. “Pomembno je, da to pravočasno zaznamo in da se s tistim, ki nasilje izvaja, pogovarjamo. Da delamo z njim. Povzročitelj nasilja je lahko – in pogosto tudi je – sam žrtev nasilja. To je lahko tudi razlog, da nasilje izvaja. Zato je pomembno, da se ne odkriva le posledic nekega dejanja, ampak tudi vzroke.”
Nasilje je pokazatelj, da nekaj ne deluje
V tovrstnih primerih, ko so torej povzročitelji mlajši od 14 let, policija obvesti center za socialno delo, ki poskuša celostno delati z otrokom in njegovo družino. Kot je povedala sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjana Milavec, centri v javnosti še niso dovolj znani po tem, da zagotavljajo pomoč in podporo. “A to je naše temeljno poslanstvo,” je poudarila.
Ko dobijo obvestilo o mladoletnikih, ki povzročajo nasilje, povabijo na pogovor starše in poskušajo najti ustrezne oblike pomoči in podpore tako za otroka kot za družino. “S starši se trudimo vzpostaviti delovni odnos in delamo v smeri, da sami pridejo do spoznanj, kje so težave. Da spremenijo dinamiko v družini, partnerski odnos, vzgojne prijeme, … Nasilje je namreč očiten pokazatelj, da nekaj ne deluje.”
Strokovni delavci po potrebi opravijo tudi oceno ogroženosti takšnega otroka, še posebej, če starši ne sodelujejo, otrok pa ima še naprej vedenjske težave. Če ugotovijo, da starši ne delajo v največjo korist otroka in da je ogroženost otroka visoka, lahko podajo na sodišče predlog za nadaljnje ukrepe, s ciljem, da bi otroka zaščitili. “Zavedati se moramo, da je tudi ta otrok, ki je ’storilec’, pogosto žrtev okolja, v katerem odrašča,” je poudarila tudi Milavec.
Razširjanje posnetkov ima lahko negativne učinke
Na tokratne nasilne incidente, za katere sicer ni povsem jasno, kdaj so se zgodili, sta javnost, kot rečeno, opozorila posnetka, ki sta se znašla na družbenih omrežjih. Iz navedb policije, ki jih je podala v nedeljo, izhaja, da vsaj s prvim pred tem niso bili seznanjeni. Policija je ob tem pozvala, naj se posnetek ne deli, saj da to lahko škodi preiskavi in žrtvam.
“Če smo medvrstniško nasilje včasih zaznavali kot lokalno in časovno omejeno, danes teh omejitev ni več,” nam je danes povedal kriminalist Robert Tekavec. “Ko se posnetek objavi in razširi, lahko ostane javno dostopen dolgo ali celo za vedno. Posledice za žrtev so lahko še hujše, takšna objava pa lahko povzroči še več nasilja.”
Žrtve težko spregovorijo
Mladi takšne posnetke sicer včasih širijo z dobrimi nameni, da bi se nasilje ustavilo. O nasilju je namreč težko spregovoriti, zato pogosto ostaja odraslim nevidno. Žrtve lahko ostajajo tiho, ker jih je strah, sram, ker jih muči občutek lastne krivde ali pa jih skrbi, kako bodo reagirali starši, še pravi sogovornik. “Medvrstniško nasilje je očem odraslih pogosto skrito.”
V teh primerih so posnetki nasilja lahko v pomoč, pravi sogovornik. “Za policijo je pomembno, da se na posnetku prepozna kraj, saj to olajša nadaljnje zbiranje obvestil, iskanje morebitnega motiva in okoliščin dogodka. Naša naloga je, da identificiramo povzročitelja in žrtev. Nasilje se samo po sebi redko konča, treba ga je prekiniti. Ko naletimo na tak posnetek ali ga kdo prijavi, vložimo vse napore v to, da jih identificiramo,” je povedal Tekavec. Na vprašanje, ali si lahko pomagajo tudi s posnetki, na katerih storilci skrivajo svojo identiteto, je odgovoril, da je uspešnost preiskave sicer odvisna od številnih faktorjev, a da se na oddelku usposabljajo tudi za identifikacijo otrok na posnetkih.
Odrasli včasih zelo slab zgled
Kaj torej kot strokovnjak s področja mladostniške kriminalitete svetuje ob ponovnih primerih nasilja med otroki in mladostniki? “Pomembno je, da o nasilju čim prej spregovorimo. Vsakega konflikta ni nujno prijavljati policiji. Otrok ali mladostnik, ki se znajde v stiski, naj se pogovori s tistim, ki mu zaupa, najsi bo to starš, učitelj, trener, kuhar, hišnik ali pa vrstnik. S tem se bo razbremenil in dobil pomoč. Policija in druge službe, ki delajo z otroki, se povezujemo in izobražujemo, prav z namenom, da bodo znali tisti, ki se jim bo otrok zaupal, ustrezno reagirati.”
Potreben pa je tudi širši razmislek, na ravni družbe, menita naša sogovornika. Ob posnetkih nasilja, ki sta zakrožila v teh dneh, so se denimo vrstili komentarji, v katerih so (tudi) odrasli prostodušno pisali, kako si želijo najti mladoletne storilce in jih pretepsti. “Odrasli so včasih zelo slab zgled otrokom,” je kritičen Tekavec. “Če govorimo o tem, kako morajo otroci odraščati v nenasilnem okolju, je prav, da se najprej odrasli zazremo vase. Kakšno komunikacijo imamo v odnosu do otrok, v medsebojnih odnosih? Če bomo mi boljši, bodo tudi naši otroci boljši, saj se zgledujejo po nas. Ne mislim samo na starše, ampak na vse odrasle, učitelje, vzgojitelje in ostale.”
Tatjana Milavec se strinja: “Hitro znamo s prstom pokazati na vse druge, namesto da bi začeli pri sebi.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje