Menu Item
V Bruslju se na neformalnem srečanju sestajajo voditelji članic EU. Kot je dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, se voditelji prvič sestajajo na srečanju, ki je posvečeno izključno obrambi. A bi lahko to temo kaj hitro zasenčila Trumpova grožnja, da bodo ZDA kmalu uvedle carine na uvoz iz EU.
Voditelji držav članic EU, ki se danes sestajajo na neformalnem srečanju v Bruslju, so se večinoma strinjali, da se mora Evropa v primeru uvedbe ameriških carin na uvoz iz unije, s katerimi je zagrozil predsednik Donald Trump, odzvati odločno s protiukrepi.
Več voditeljev je ob prihodu na srečanje v bruseljski palači Egmont poudarilo, da se mora EU odločno odzvati v primeru uresničitve Trumpove grožnje. Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da bo EU odgovorila s protiukrepi, če bodo ZDA uvedle dodatne carine na blago iz EU. “Tako ZDA kot Evropa imajo koristi od izmenjave blaga in storitev,” je dejal Scholz in opozoril, da bi carine imele negativne posledice za obe strani. “Kot močno gospodarsko območje lahko sami organiziramo stvari in se lahko tudi odzovemo s carinsko politiko,” je še menil. “To je tisto, kar moramo storiti in bomo storili, vendar bi morala biti perspektiva in cilj, da nadaljujemo na način, ki temelji na sodelovanju,” je sicer prepričan nemški kancler.
Če bo Trump uresničil svojo grožnjo, mora EU pokazati svojo moč, je odločen francoski predsednik Emmanuel Macron. “Če bomo napadeni v smislu trgovine, se bo morala Evropa kot prava sila postaviti zase in se odzvati,” je še dejal novinarjem ob prihodu. Poljski premier Donald Tusk pa je trgovinske vojne označil za “nepotrebne in neumne”. “Storiti moramo vse, da se izognemo tem popolnoma nepotrebnim in neumnim carinskim zidom ali trgovinskim vojnam,” je dejal Tusk, čigar država trenutno predseduje EU.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je v luči Trumpovih groženj s carinami opozorila na tesno povezanost med Evropo in ZDA. Evropa “potrebuje Ameriko in tudi Amerika potrebuje” Evropo, je poudarila. Če EU in ZDA začnejo trgovinsko vojno, potem je “tisti, ki se smeji ob strani, Kitajska”, je dejala.
V ospredju današnjega neformalnega srečanja voditeljev držav sedemindvajseterice je sicer vprašanje krepitve evropskih obrambnih zmogljivosti, predvsem v luči naraščajočih geostrateških napetosti. Kot je dejal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, dejal, da naj bi srečanje utrlo pot odločitvam, ki jih mora EU sprejeti v prihodnjih mesecih, pri tem pa si želi odprte razprave.
Kot je dejal Costa, je to prvič, da se voditelji sestajajo na srečanju, ki je posvečeno izključno obrambi. Pri tem razprave na začenjajo “iz nič”, pač pa gre za nadaljevanje dela, ki so ga začeli na vrhu v francoskem Versaillesu marca 2022, ko so odločili, da mora EU prevzeti večjo odgovornost za lastno obrambo.
Costa je ob tem poudaril, da si želi z voditelji “odkrite, odprte in svobodne razprave” s poudarkom na prednostnih nalogah sodelovanja, potrebnem financiranju in načinih, kako okrepiti obstoječa partnerstva. Predsednik Evropskega sveta upa, da bo današnja razprava zagotovila potrebne smernice za odločitve, ki jih mora EU sprejeti v prihodnjih mesecih, vključno s t.i. belo knjigo o evropski obrambi.
Več voditeljev se je sicer ob prihodu na srečanje strinjalo, da bi morale države članice EU nameniti več za obrambo, zlasti v luči spremenjenih geopolitičnih razmer, med drugim ruske grožnje in vojne v Ukrajini. Da sedanji cilj dveh odstotkov BDP ne zadostuje, meni tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Kallas, ki je prepričana, da bi morale države članice storiti več za obrambo. Kallas se je tudi zavzela za tesnejše sodelovanje z zvezo Nato in zavezniki, med drugim z Združenim kraljestvom.
Nemški kancler Scholz je ob prihodu na srečanje poudaril, da je treba okrepiti evropsko obrambo. Pohvalil je tudi napredek rekoč, da številne države članice sedaj porabijo vsaj dva odstotka BDP za obrambo, pri tem pa pripomnil, da mora “nekaj članic to pot še prehoditi”. Bo pa to po njegovem okrepilo varnostne in obrambne zmogljivosti Evrope.
Predsedniki držav in vlad članic EU, med njimi tudi premier Robert Golob, bodo razpravljali o krepitvi obrambnih zmogljivosti, njihovem financiranju in partnerstvih, predvsem z ZDA, Veliko Britanijo in zvezo Nato, pri čemer ob koncu srečanja ni predvideno sprejetje skupne izjave ali sklepov. Britanski premier Keir Starmer se bo drevi pridružil voditeljem članic EU pri večerji, že ob kosilu pa tudi generalni sekretar Nata Mark Rutte.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje