Menu Item
Večkratno dopustovanje premierja Roberta Goloba in njegove partnerke Tine Gaber v hiši poslovneža Tomaža Subotiča, ki ga je sedanja vlada imenovala v dva sveta javnih zdravstvenih zavodov, se je znašlo tudi pod drobnogledom komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Predhodni preizkus, ki ga je komisija v tej zadevi na podlagi medijskih poizvedovanj uvedla prejšnji teden, naj bi bil končan v nekaj mesecih. KPK sicer postopek proti predsedniku vlade vodi tudi zaradi domnevnih nedopustnih pritiskov na policijo.
Predsednik vlade Robert Golob je po poročanju POP TV s partnerko Tino Gaber leta 2023 v hrvaškem Karigadorju večkrat dopustoval v obmorski hiši poslovneža Tomaža Subotiča, ki ga je sedanja vlada imenovala v dva sveta javnih zdravstvenih zavodov. Septembra 2022 je vlada Subotiča najprej imenovala v svet celjske bolnišnice, junija 2023 pa še v svet ljubljanske psihiatrične klinike.
Ob tem pa ne gre spregledati, da je vlada Subotiča v svet ljubljanske psihiatrične klinike imenovala štiri dni po koncu drugega Golobovega počitnikovanja v njegovi obmorski hiši v Karigadorju in dan po tem, ko je kabinet predsednika vlade Subotiča povabil na sestanek k premierju Golobu. Ali se je predsednik vlade pri glasovanju o imenovanju Subotiča na vladi vzdržal, še ni znano. V kabinetu predsednika vlade nam na to vprašanje zaenkrat niso jasno odgovorili.
Subotič je takoj po razkritjih odstopil s funkcije predsednika in člana sveta celjske bolnišnice, vlada pa ga je že pred tem odpoklicala s položaja predsednika ljubljanske psihiatrične klinike. V celjski bolnišnici so danes zatrdili, da za Subotiča niso plačali nobenih storitev. POP TV je namreč poročal, da naj bi Subotič pravno mnenje za eno od družb, v kateri je nadzornik, pri odvetniški družbi Nine Zidar Klemenčič naročil kar prek prvega moža celjske bolnišnice Dragana Kovačića.
KPK naj bi predhodni preizkus končala v nekaj mesecih
Zadevo že preverja komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo v predhodnem preizkusu preverila obstoj sumov morebitnih kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. “V tej fazi postopka zbiramo relevantne informacije in ustrezno dokumentacijo, da razjasnimo okoliščine konkretnega primera, predvsem z vidika suma kršitev določb prejemanja daril in dolžnega izogibanja nasprotju interesov,” pravijo na KPK.
Če bodo v predhodnem preizkusu zaznali utemeljen sum kršitev iz lastnih pristojnosti, bo sledila uvedba preiskave zoper konkretno obravnavano osebo. “Kdaj točno bomo postopek zaključili, ne moremo napovedati, saj je to odvisno od več dejavnikov. Če ne bo težav s pridobivanjem dokumentacije in pojasnil, pričakujemo, da bo faza predhodnega preizkusa končana v nekaj mesecih,” pojasnjujejo na komisiji, ki jo vodi Robert Šumi.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je po njihovih navedbah institut nasprotja interesov prvič opredelil že pred 15 leti. “Spoštovanje tega instituta je izjemno pomembno za dobro delovanje pravne države, preprečevanje korupcije, zaupanje v demokratične institucije ter v transparentnost, enakopravnost in objektivnost odločanja v javnih zadevah in pri porabi javnega denarja,” izpostavljajo na KPK.
Kot so poudarili, pa ne glede na to še vedno zaznavajo pomanjkljivo poznavanje uradnih oseb, kako ustrezno upravljati tveganja za nastanek nasprotja interesov: “Prav tako uradne osebe pogosto ne vedo, kako morajo ravnati, ko se pri opravljanju javnih nalog srečujejo z okoliščinami nasprotja interesov ali pa teh okoliščin sploh ne prepoznavajo. Posledično na komisiji beležimo največ ugotovljenih kršitev prav s tega področja.”
Večina pravnomočno ugotovljenih kršitev s področja nasprotja interesov
Med 15 pravnomočnimi ugotovitvami o kršitvah zakona o integriteti v lanskem letu jih je bilo po njihovih navedbah kar 11 s področja nasprotja interesov. V tem mesecu so denimo objavili že tri primere kršenja določb o nasprotju interesov uradnih oseb: “Pomembno je, da se uradne osebe zavedajo, da je od dokazanega nasprotja interesov do kaznivega dejanja korupcije največkrat le še korak, in sicer dokazana povratna korist tistemu, ki je odločal in se s tem znašel v nasprotju interesov.”
Na komisiji ob tem izpostavljajo, da vsak primer presojajo individualno: “V vsakem konkretnem primeru ugotavljamo, ali določena okoliščina vpliva na korektno opravljanje javnih nalog, in sicer glede na različne dejavnike – dejanske pristojnosti te uradne osebe, odločevalsko moč v konkretnem primeru in seveda okoliščine, ki kažejo, da bi zasebni interes vplival na nepristransko opravljanje javnih nalog.”
Ker je vsak primer specifičen, se do njega ne morejo vnaprej opredeljevati, dokler ne preverijo vseh okoliščin in informacij. Če bi KPK pri svojem delu ugotovila obstoj suma kaznivih dejanj, lahko s tem seznani tudi policijo. V tem primeru bo ta ukrepala skladno s svojimi pristojnostmi, enako pa bo ravnala, če dobi prijavo oziroma ugotovi kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, je ob robu današnjega obiska v Slovenskih Konjicah dejal generalni direktor policije Damjan Petrič.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje