Rešitev za Ljubno: izgradnja 160-metrske velikanke?

Foto: Grega Valančič

Potem ko so smučarski skakalci konec marca zaključili s še eno zimsko sezono, v zraku ostaja vprašanje, kaj bo z ženskimi tekmami na Ljubnem v prihodnosti. Organizatorji v Savinjski dolini imajo zagotovljeno mesto v koledarju le še za eno sezono. Kaj sledi? Kako daleč so načrti za večkrat omenjeno povečavo tamkajšnje skakalnice?

Dve ženski tekmi svetovnega pokala na Ljubnem sta bili sredi februarja spet – pričakovano – najbolj obiskani tekmi v letošnji sezoni. Pod Rajhovko se je 15. in 16. februarja skupaj zbralo dobrih 15 tisoč navijačev, ki so videli dve zmagi domače junakinje Nike Prevc.

Kolikokrat si je Domen Prevc ogledal rekordni polet? (VIDEO)

Smučarski skoki

05. Apr 2025 0

Smučarski skoki

05. Apr 2025 0

Konec sezone? Ne, tu je še velika skakalna novost

Smučarski skoki

03. Apr 2025 3

Smučarski skoki

03. Apr 2025 3

Kljub temu pa nad tekmami najvišjega ranga ob Savinji visi meč. Ljubenci so v koledarju svetovnega pokala zagotovo le še za prihodnjo sezono, ko bodo skakalke Slovenijo obiskale 9. in 10. januarja 2026, za naprej pa je veliko več negotovosti. V poolimpijski sezoni naj bi moške in ženske tekme namreč naenkrat potekale na istih prizoriščih, pri čemer praktično ne bo več prostora za srednje skakalnice, kakršna je na Ljubnem.

Predsednik organizacijskega komiteja Rajko Pintar že več let obljublja prenovo oziroma povečavo zdajšnje 85-metrske skakalnice. Da gre za več kot zgolj idejo, nam je v intervjuju še pred zaključkom sezone v Planici zaupal konstruktor Sebastjan Gorišek.

Tega nima nihče

Ta je skupaj z ljubljanskim arhitekturnim podjetjem Atelje S zrisal več različnih možnosti, kako bi bil videti nov skakalni center ob Savinji.

“Pripravili smo različne ideje. 90-metrska in 120-metrska skakalnica, pa le večja 120-metrska in okrog nje manjše, primerne za mlajše skakalce. Imamo pa tudi idejo, da bi pripravili velikanko (od 150 do 200 metrov, op. p.), zaenkrat govorimo o 160-metrski skakalnici. Marsikdo se s tem ne bo strinjal, ampak … To bi bilo super za celotno regijo ali pa kar celo Evropo. Če Ljubno ne poveča skakalnice, bo izgubil tekme svetovnega pokala. Tudi v okolici je že veliko 140-metrskih. Tega pa nihče nima,” je o unikatni ideji, ki je nastala pod peresom Marka Mlakarja, spregovoril sin legendarnega konstruktorja planiške letalnice Janeza Goriška.

“Pripravili smo okviren scenarij, zdaj pa je na investitorju, torej občini in državi, če bo to izpeljal. Ta ideja se zaenkrat ‘medi’, če je sploh izvedljiva. Pomagamo glede ideje in predvidenih stroškov, ki bi po naši oceni znašali nekje do 15 milijonov evrov. Lahko pa tudi veliko manj, odvisno od končnega projekta,” je o naslednjih korakih povedal Gorišek in zatrdil, da bi lahko takšno skakalnico od zasaditve prve lopate in začetka gradnje pripravili v dveh letih.

Ideje za prenovo skakalnega centra na Ljubnem:

Foto: Atelje S

Po spremembi pravilnika FIS leta 2023 se izraz velikanka (ang. giant hill) ne uporablja več kot sopomenka za letalnice, temveč za skakalnice z velikostjo, večjo od 150 in manjšo od 200 metrov. Takšne velikanke v Evropi, vsaj na najvišji ravni ni, načrti za izgradnjo oziroma povečavo pa zaenkrat obstajajo v češkem Harrachovu in ameriškem Copper Peaku.

Zaenkrat še pri analizi

Sogovornik, ki je planiški polet Domna Prevca do svetovnega rekorda pri 254,5 metra opisal kot najlepši trenutek v njegovem življenju, nas je o ljubenski ideji po več informacij preusmeril k organizatorjem. Natančneje k Sašu Bertonclju, vodji marketinga na Ljubnem, ki je prevzel tudi pogovore in dogovore z vsemi ključnimi deležniki.

Kot nam je zaupal nekdanji odlični telovadec, okvirnih časovnih okvirjev še nimajo, saj so se projekta povečave oziroma prenove lotili postopoma. “Najprej moramo narediti analizo. Koliko to stane, kako bi vse skupaj izgledalo, kakšne bi bile posledice, kako bi lahko skakalnico uporabljali. Ko bomo vse to vedeli, pride naslednja raven, da lahko ugotovimo, kako to financirati in izgraditi. Zavedamo pa se, da bi bila to res velika dodana vrednost za skoke v Sloveniji,” je Bertoncelj dejal za Sportklub.

Temeljit premislek

In kje so trenutno? “Pogovarjamo se z vsemi vpletenimi deležniki. To je velik projekt, preveriti moramo vse dejavnike. Nekorektno bi bilo, če bi kaj že prej sporočali javnosti, dokler se z vsemi deležniki ne pogovorimo. Z lastniki zemljišč, z občino, s Smučarsko zvezo Slovenijo, ki nas podpira,” je dodal in poudaril pomen sodelovanja vseh vpletenih.

Po njegovih informacijah so prvi odzivi ključnih deležnikov dobri, češ da se vsi omenjeni dobro zavedajo, kaj takšen projekt prinaša. In tudi, kaj bi srednje- oziroma dolgoročno pomenilo, če tega ne storijo.

“Imamo ideje za manjšo skakalnico, za večjo skakalnico. Vse so tudi zrisane. To ni nobena skrivnost. Na koncu je vse odvisno od tega, če smo ta projekt sposobni izvesti in potem tudi upravljati v naslednjih desetletjih. To bo uporaben objekt, ne samo spomenik. Od tega morajo imeti veliko skakalci, tudi kraj skupaj s prebivalci. Pa jasno smučarska zveza in na koncu država. Ko bomo dali vse to na mizo, bomo ugotovili, od kakšnega scenarija bomo imeli največ,” je še povedal Bertoncelj, ki o morebitnih stroških, niti njihovih grobih ocenah, ni želel govoriti, saj je do tja še predaleč.

“Odvisno od tega, kako veliko skakalnico bi gradili – 120, 150 ali 160-metrsko. In kaj bi ob njej še gradili, če sploh. Graditi bomo morali fazno, nekaj stvari bomo potrebovali takoj. Naslednji koraki pa ne bodo tako nujni, nekateri dodatki bodo lahko malce počakali. Prav zato se moramo projekta lotiti celostno.”

Zahteva po pisni zavezi

Pa bi kakršnakoli povečava zagotovila obstanek tekem za svetovni pokal? “Pisne potrditve nimamo, si pa tega želimo. In če bomo šli v takšen projekt, jo bomo tudi potrebovali. To je velik vložek, ne moremo si ga privoščiti, ne da bi vedeli, kakšna bo prihodnost skokov na Ljubnem. Veseli smo, da imamo podporo Smučarske zveze Slovenije. Tudi oni vedo, da potrebujemo to zavezo. Sandro Pertile (direktor tekem svetovnega pokala, op. p.) ve, da bomo takšno potrditev potrebovali. Ko bomo prišli do te točke, bomo to zahtevali. Najprej moramo opraviti svoje delo, potem se bomo pogovarjali naprej,” je dejal naš sogovornik.

A kot omenjeno, ima Ljubno zagotovljeno mesto na koledarju le še za eno sezono. Čutijo organizatorji zaradi tega tudi kaj časovnega pritiska? “Videli bomo, kaj se bo zgodilo maja, ko bodo prva odločanja o osnutku koledarja za poolimpijsko sezono 2026/27. Zaenkrat vemo, da bomo imeli tekme v sezoni 2025/26, seveda si jih želimo tudi za naprej. Zelo veliko je neznank, ki jih je težko postaviti v enačbo in dobiti račun. Pripraviti moramo vzdržno analizo, nato pa naprej. Optimistični smo, da je vse v naših rokah,” je zaključil.

Zakaj pa ne na dveh prizoriščih

Na finalu sezone v Planici smo o ideji poizvedovali tudi pri Sandru Pertileju. “Ljubno je na koledarju za naslednjo sezono, ki je še del prehoda k skupnemu koledarju. Koledar za poolimpijsko sezono pa še ni dokončan. Srečal se bom s predstavniki Smučarske zveze Slovenije, že v Trondheimu smo se dobili s predstavniki Ljubnega. Ves čas se pogovarjamo. Smučarski skoki na mednarodni ravni morajo upoštevati tudi interese nacionalnih zvez in ljudi,” je dejal direktor tekem svetovnega pokala.

O možnosti izgradnje 160-metrske skakalnice pa je dodal: “Slovenija je za nas zelo pomemben partner. Ne vidim razloga, zakaj ne bi v nekaj letih videli več prizorišč. Na drugi strani pa je to dežela poletov. Planica je meka smučarskih poletov. Če so na Ljubnem pripravljeni narediti velikanko, bo to le še en dokaz, da je Slovenija kraljica dolgih skokov in poletov.”

Sandro Pertile. Foto: Guliverimage

Italijan je nato še enkrat izrazil svoje prepričanje, da se lahko ženski skoki, tudi v smislu denarnih nagrad, moškim približajo le z večjo medijsko pozornostjo. “In tudi zato morajo biti ženske tekme na istih prizoriščih kot moške. Z mojega vidika je to najhitrejša pot, da razliko med obema konkurenco zmanjšamo oziroma izničimo.”