
Nemčija v trezorjih v New Yorku hrani za več kot sto milijard evrov zlata. Nemška politika ob vse bolj negotovih razmerah v ZDA pozivata k premisleku, ali je zlato tam še varno shranjeno.
Nepredvidljivi nastopi in nepričakovane poteze ameriškega predsednika Donalda Trumpa so v zadnjih nekaj mesecih močno prevetrile svet. Zaradi potez nove ameriške administracije pa so po pisanju portala Politico zaskrbljeni tudi nekateri nemški politiki, saj Nemčija v ZDA hrani za več kot sto milijard evrov zlata.
Nemčija ima po pisanju portala druge največje zlate rezerve na svetu. In kar 37 odstotkov teh rezerv – okoli 1.236 ton, ki so vredne okoli 113 milijard evrov – je shranjenih v trezorjih newyorške izpostave ameriške centralne banke. To pa omogoča, da jih lahko nemška centralna banka Deutsche Bundesbank kadarkoli zamenja v ameriške dolarje oziroma v drugo valuto.
In po navedbah Politica se je zdelo to precej varno mesto kar nekaj desetletij – vse od konca druge svetovne vojne. Nova realnost pa je to spremenila. Poslanec nemške Krščansko-demokratske unije (CDU) Marco Wanderwitz je nad tem vse bolj zaskrbljen. Že leta 2012 je neuspešno zahteval revizijo zlatih rezerv, in sicer v okviru prizadevanj, da bi Bundesbank spodbudil k bolj aktivni vlogi skrbnice ali celo k vračanju zlata v Nemčijo. Po njegovih besedah je to vprašanje danes znova aktualno, je poročal nemški tabloid Bild.

K večjemu nadzoru nemškega zlata, shranjenega v ZDA, je pozval še en član iz vrst CDU, in sicer evropski poslanec Markus Ferber. Dejal je, da bi morali predstavniki nemške centralne banke osebno prešteti zlate palice in to dokumentirati.
In kaj na te pobude pravi predsednik Bundesbank Joachim Nagel? Pri nemški centralni banki so Politico spomnili na njegovo februarsko izjavo, ko je dejal, da ima Nemčija v ameriški centralni banki v New Yorku “zanesljivega in zaupanja vrednega partnerja”. Dodal je, da zaradi tega ponoči mirno spi in da popolnoma zaupa kolegom v ameriški centralni banki.
Pozivi iz Nemčije prihajajo po tem, ko je Bela hiša v preteklosti večkrat pritiskala na ameriško centralno banko, da naj zniža ključno obrestno mero in s tem pomaga ublažiti učinek dodatnih carin na uvoz blaga v ZDA. Milijarder in Trumpov zaupnik Elon Musk pa je celo pozval k pregledu zakladnice v Kentuckyju, kje so shranjene ameriške zlate rezerve.
Je pa nemška centralna banka pred leti že ukrepala podobno. Kot navaja Politico, je leta 2013 po glasni kampanji, ki so jo vodili desničarski populisti, repatriirala vse zlato, ki ga je dotlej hranila v trezorjih francoske centralne banke. Več kot polovico rezerv Nemčija tako danes hrani v Frankfurtu, kjer ima sedež Bundesbank, ter v Veliki Britaniji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje