Menu Item
Predsednika Ukrajine in ZDA, Volodimir Zelenski in Donald Trump sta danes govorila po telefonu. Zelenski je po tem sporočil, da lahko Ukrajina in Rusija pod ameriškim vodstvom letos dosežeta trajni mir, prekinitev napadov na energetsko in drugo civilno infrastrukturo pa označil za enega od prvih korakov k popolni prekinitvi ognja. Trump je enourni klic, ki je bil namenjen usklajevanju zahtev in potreb Moskve in Kijeva, označil za "zelo dober". Njun pogovor sledi torkovem dialogu Trumpa z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, ki je prinesel le delno začasno prekinitev ognja v Ukrajini. Da bo popolna prekinitev ognja v Ukrajini stopila v veljavo v roku nekaj tednov, pa je medtem prepričan Trumpov odposlanec Steve Witkoff.
Po torkovem telefonskem pogovoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ruskega predsednika Vladimirja Putina je s Trumpom govoril še ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
“Pravkar sem opravil zelo dober telefonski pogovor z ukrajinskim predsednikom Zelenskim,” je Trump zapisal na omrežju Truth Social. Kot je pojasnil, je večji del pogovora temeljil na torkovem dialogu s Putinom, “da bi uskladili zahteve in potrebe Rusije in Ukrajine”. “Smo na pravi poti,” je še dodal.
“Strinjala sva se, da morata Ukrajina in ZDA še naprej sodelovati, da bi dosegli dejanski konec vojne in trajni mir. Verjamemo, da lahko skupaj z Ameriko, s predsednikom Trumpom in pod ameriškim vodstvom letos dosežemo trajni mir,” pa je po pogovoru na omrežju X zapisal Zelenski.
Prekinitev napadov na energetsko in drugo civilno infrastrukturo je označil za enega od prvih korakov k popolni prekinitvi ognja in spomnil, da je Kijev ta korak sprejel.
Ponovil je, da si Ukrajina želi mir in znova podprl predlog o popolni prekinitvi ognja, ki so ga ZDA predstavile na nedavnem srečanju ameriške in ukrajinske delegacije v savdski Džidi. “Menimo, da so takšni koraki nujni, da bi ustvarili možnost, da se med prekinitvijo ognja pripravi celovit mirovni sporazum,” je dejal.
Kot je še povedal, je Trumpu podal najnovejše informacije o razmerah na bojišču in posledicah ruskih napadov. “Govorili smo o razmerah v regiji Kursk, se dotaknili vprašanja izpustitve vojnih ujetnikov in vrnitve ukrajinskih otrok, ki so jih zajele ruske sile. Razpravljali smo tudi o stanju ukrajinske zračne obrambe in možnostih njene okrepitve za zaščito življenj,” je dodal.
Prav tako je dejal, da sta predsednika svojim ekipam naročila, naj rešijo tehnična vprašanja, povezana z izvajanjem in razširitvijo delne prekinitve ognja. “Ukrajinske in ameriške ekipe so se pripravljene v prihodnjih dneh sestati v Savdski Arabiji, da bi nadaljevale z usklajevanjem ukrepov za dosego miru,” je poudaril.
Natančnejšo vsebino pogovora bosta po Trumpovih navedbah v kratkem predstavila njegov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz in državni sekretar Marco Rubio.
Zelenski: Putinove besede “v nasprotju z realnostjo”
Po Trumpovem odmevnem pogovoru s Putinom so iz Kremlja in Bele hiše sporočili, da je Rusija pristala na 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Zelenski se je na Finskem srečal s finskim kolegom Alexandrom Stubbom in Putina obtožil, da je ta dogovor prekršil. “Po pogovoru s predsednikom Trumpom je Putin dejal, da naj bi izdal ukaz o ustavitvi napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. A se je ponoči ‘pojavilo’ 150 brezpilotnih letal, katerih tarča je bila med drugim energetska infrastruktura,” je dejal ukrajinski predsednik in poudaril, da so Putinove besede “v nasprotju z realnostjo”.
Poudaril je tudi, da bi moral Washington prevzeti vodilno vlogo pri nadzoru vsakega sporazuma, ki bi privedel do ustavitve ruskih in ukrajinskih napadov na energetsko infrastrukturo. Dodal je še, da je skupen pritisk na Rusijo predpogoj za mir, izpostavil je tudi enotnost pri skupni obrambi Evrope.
“Menim, da ne bi smeli popuščati v smislu pomoči Ukrajini, ampak bi bilo treba pomoč Ukrajini povečati,” je o tem dejal Zelenski. Znova je tudi izrazil željo po evropski integraciji. Pravi, da je bil pristop Finske k Natu “popolnoma pravilen” in pravi, da Nato uteleša pripravljenost za sodelovanje na področju varnosti. “Z Ukrajino bi bil Nato še močnejši,” je poudaril. Novinarjem je še dejal, da bo Ukrajina zmagovalka te vojne.
Finski predsednik Stubb je na novinarski konferenci z Zelenskim dejal, da mora Rusija brezpogojno sprejeti premirje, ki ga je predlagal Trump, če želi doseči pravi mir. “Ukrajina je sprejela prekinitev ognja brez kakršnih koli pogojev,” je dodal.
Rusija na to medtem ni pristala, saj je Putin Trumpov predlog o popolnem 30-dnevnem premirju pogojeval z ustavitvijo oboroževanja ukrajinskih sil. Obenem je zahodne zaveznice Kijeva je pozval, naj ustavijo obveščevalne dejavnosti v pomoč Ukrajini.
Trumpov odposlanec: Mislim, da bomo premirje dosegli v nekaj tednih
Trumpov odposlanec Steve Witkoff je v pogovoru za ameriško televizijo Bloomberg pojasnil, da bodo tehnični pogovori o morebitnem dogovoru o prekinitvi ognja stekli v ponedeljek in ne v nedeljo, kot je napovedal po pogovoru Trumpa s Putinom.
Glede tega je izrazil optimizem, rekoč da so dosegli napredek glede nekaterih pogojev za premirje. “Pravzaprav mislim, da ga bomo dosegli v nekaj tednih,” je dodal, ni pa povedal, v katerem formatu bodo potekali prihajajoči pogovori.
Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz je medtem na omrežju X razkril, da je opravil pogovor z ruskim kolegom Jurijem Ušakovom, s katerim sta se uskladila, da se tehnični ekipi obeh držav srečata v savdskem Rijadu z namenom “implementiranja in širitve delnega premirja”.
Pogajanja glede prekinitve ognja v Ukrajini se bodo sicer nadaljevala v nedeljo v savdski Džidi. Pred tem se morajo dogovoriti še o nekaj podrobnostih, Witkoff dodal za televizijo Fox News. Pri tem ni navedel, kdo vse bo sedel za pogajalsko mizo.
Glede dogovora o prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo in cilje v Črnem morju je ocenil, da se je Rusija strinjala z obojim. “Vsekakor upam, da se bodo s tem strinjali tudi Ukrajinci,” je dodal.
Zelenski je v prvem odzivu dejal, da je pripravljen na začasno prekinitev napadov na rusko energetsko infrastrukturo, vendar potrebuje še več informacij o podrobnosti dogovora.
Meloni zaupa v Trumpova pogajalska prizadevanja za končanje vojne
Italijanska premierka Giorgia Meloni se je danes medtem previdno odzvala na ameriško-ruski dogovor o ustavitvi napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Predlagana prekinitev ognja za napade na ukrajinsko infrastrukturo bi bila prvi korak v smeri tistega, o čemer sta se Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski že dogovorila, je danes dejala Meloni v nagovoru italijanskim poslancem.
Dodala je, da podpira Trumpova prizadevanja za mir v Ukrajini. “Z mojega vidika je močan voditelj, ki zagotovo lahko vzpostavi pogoje za zagotovitev pravičnega in trajnega miru,” je poudarila.
Ob tem je znova poudarila pomen varnostnih jamstev za Ukrajino. V torek je v senatu v Rimu predlagala, da bi se zavezniki Kijeva lahko dogovorili, da bodo Ukrajini zagotovili pomoč, ki pa ne bi nujno vključevala uporabe sile.
Kremelj: Ukrajina z napadi nasprotuje prizadevanjem Rusije in ZDA za končanje konflikta
Le nekaj ur po telefonskem pogovoru Trumpa in Putina sta Rusija in Ukrajina izvedli medsebojne zračne napade. Po navedbah Kijeva so ruski droni ciljali predvsem na energetsko infrastrukturo, čeprav je Putin v torek privolil v 30-dnevno ustavitev napadov na ukrajinsko energetsko omrežje in bolnišnico v Sumiju.
Ukrajinske zračne sile so po lastnih navedbah sestrelile 72 od 145 brezpilotnikov.
O novih napadih na svoje ozemlje poroča tudi Rusija. Obrambno ministrstvo v Moskvi je sporočilo, da so ponoči prestregli 57 ukrajinskih dronov. Večino so sestrelili nad obmejno regijo Kursk, kjer ruska vojska po lastnih navedbah izvaja zadnjo fazo operacije za pregon ukrajinskih vojakov.
V Kremlju trdijo, da Ukrajina s poskusi napadov na rusko energetsko infrastrukturo nasprotuje prizadevanjem Rusije in ZDA za končanje konflikta. “Na žalost do zdaj ni bilo nobene recipročnosti s strani kijevskega režima. Bili so poskusi napadov na našo energetsko infrastrukturo,” je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Po njegovih besedah so ti napadi v nasprotju z rusko-ameriškimi prizadevanji za končanje konflikta.
ZDA si prizadevajo za čimprejšnji konec vojne v Ukrajini in so v ta namen nedavno tudi predlagale 30-dnevno popolno prekinitev ognja. V Kijevu so jo po nedavnih pogovorih v Džidi podprli, Putin pa je prejšnji teden ob načelni podpori izrazil zadržke.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje