Menu Item
Skoraj devet mesecev po regionalnih volitvah regionalna bruseljska vlada še vedno ni sestavljena. Politične igre v bruseljskem parlamentu so pripeljale do porasta kriminala in rekordnega javnega dolga, ki bremenita belgijsko prestolnico, ki je hkrati tudi sedež evropskih institucij.
Bruselj, belgijsko glavno mesto in sedež institucij Evropske unije, se v zadnjih mesecih spopada s porastom kriminala. Preprodaja prepovedanih drog in strelski obračuni so postali del bruseljskega vsakdana.
V samo prvem mesecu in pol letošnjega leta je policija zabeležila 11 strelskih incidentov, v katerih sta umrli dve osebi, štiri pa so bile ranjene, poroča bruseljski portal Politico. Razloge za porast kriminala v tem pomembnem evropskem mestu je mogoče iskati tudi v manku odločnega političnega vodstva, ki ga Bruselj trenutno nima.
Belgija ima zapleteno politično strukturo, ki temelji na večplastnem sistemu oblasti, pri čemer ima vsak nivo svoje pristojnosti, zaradi česar pogosto prihaja do notranjih sporov. Ko sistem deluje, deluje dobro, ko pride do problema, pa to lahko privede do popolne paralize. In ta v Bruslju traja že devet mesecev, regionalna bruseljska vlada pa še vedno ni formirana.
Ob porastu kriminala zaradi političnega kaosa je ogroženih tudi več infrastrukturnih projektov in gradnja socialnih stanovanj. Subvencije za dobrodelne organizacije, nevladne organizacije in kulturne projekte so začasno zamrznjene, kaj bo s financiranjem centrov za socialno pomoč, policije in občinskih storitev, pa za zdaj še ni jasno. Javni dolg se kopiči skoraj tako hitro kot smetnjaki na umazanih bruseljskih ulicah.
“Gre za golo preživetje Bruslja kot mesta,” je za Politico dejal sredinski poslanec Christophe De Beukelaer.
Proračunski primanjkljaj naj bi se povečeval za štiri milijone evrov na dan
Če strogi center mesta, kjer kraljuje neogotska katedrala, v okolici pa so številne prodajalne čokolad, lokali in pivnice z belgijskim pivom, še daje vtis mogočne evropske prestolnice, pa je mesto na robu prepada. Javna poraba je ušla izpod nadzora, dolg Bruslja pa že presega 14 milijard evrov, pri čemer naj bi letos zrasel še za dodatne 1,6 milijarde evrov.
Po podatkih belgijskega časopisa Bruzz naj bi se proračunski primanjkljaj – razlika med prihodki in izdatki – vsak dan povečal za kar štiri milijone evrov.
Bruselj je ena od treh belgijskih regij, poleg francosko govoreče Valonije na jugu in nizozemsko govoreče Flandrije na severu. Vse tri regije imajo svoje vlade, ki so pristojne za oblikovanje lastnih politik za področje stanovanj, prometa in gospodarstva.
Ker se Belgija trudi izpolnjevati zahteve EU glede znižanja izdatkov, je bruseljski dolg “breme za celotno državo”, je za Politico opozoril politolog Dave Sinardet. Situacija pa bi se lahko še poslabšala, saj bi lahko bruseljski regiji do poletja bonitetna ocena še padla, zaradi česar bi bilo zadolževanje dražje, dolg pa bi še dodatno naraščal. Sinardet meni, da bi takšna situacija lahko ustvarila dodaten pritisk na bruseljske politike, da bi končno prišlo do oblikovanja vlade.
De Beukelaer, ki je prejšnji mesec poskušal znova zagnati koalicijska pogajanja, je bil oster: v vseh teh mesecih po volitvah se politiki niti približno niso lotili vsebinskih pogovorov, je povedal za Politico.
Politične igre ohromile belgijsko prestolnico
Kot možnost za izhod iz politične krize se ponuja oblikovanje manjšinske vlade, ki bi za začetek dela potrebovala potrditev parlamentarne večine in soglasje za vsako nadaljnjo odločitev. Čeprav ne gre za idealno rešitev, bi bila manjšinska vlada boljša kot obdobje brez vlade, meni De Beukelaer.
Bruselj je zaradi svoje lege specifičen tudi iz jezikovnega vidika. Čeprav je v Belgiji več nizozemsko govorečih prebivalcev kot francosko govorečih, pa je v Bruslju ravno obratno. Prav zaradi tega mora imeti bruseljska vlada večino na obeh jezikovnih straneh. In šele ko se stranke na obeh straneh uskladijo, je mogoče doseči celovit koalicijski dogovor.
Ob stopnjevanju kriminala v mestu pa se zapleta tudi pri tem, kako naj bruseljska policija ukrepa proti nepridipravom. Na eni strani je predlog o združevanju različnih policijskih enot, čemur del bruseljskih politikov nasprotuje, ob tem pa so tudi nesoglasja glede tega, kateri dispečerski sistem naj policisti sploh uporabljajo. Skupek vsega pa je povečano število kriminalnih dejanj, ki se bo, dokler ne bo regionalna vlada začela normalno delovati, še povečevalo.
“Sram me je tega političnega cirkusa, v katerem se je znašel Bruselj,” je za Politico dejal De Beukelaer.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje