Menu Item
Proti koloradskemu hrošču se lahko borimo na več učinkovitih, a hkrati naravnih načinov. A začeti je treba že spomladi, ob sajenju.
Koloradski hrošč velja za enega najnevarnejših škodljivcev. Je tako uničujoč, da lahko popolnoma uniči pridelek krompirja.
Glede na razmere se lahko pri nas razvije tudi do tri generacije letno. Na nadmorskih višinah do 600 metrov se običajno razvijeta dve generaciji, v ugodnih razmerah pa tudi tretja.
Samice so izjemno plodne in lahko izležejo do 2.000 oranžno obarvanih jajčec, ki jih v skupkih odlagajo na spodnjo stran listov rastline.
Zaradi odpornosti in hitrega razmnoževanja je koloradskega hrošča težko popolnoma izkoreniniti, vendar lahko z ustreznimi preventivnimi ukrepi in okolju prijaznimi metodami močno zmanjšamo njegovo populacijo in učinkovito zaščitimo pridelek.
Naravni sovražniki koloradskega hrošča so redki.
Med živalske vrste, ki se z njim prehranjujejo, sodijo ježi, krti in fazani. Njihova jajčeca plenijo plenilske stenice, zelo učinkovita pa je tudi gliva Beauveria bassiana, katere spore uporabljajo v posebnih pripravkih za biološko zatiranje.
Kolobarjenje in preprosta past
Ena osnovnih preventivnih metod proti koloradskemu hrošču je kolobarjenje. Krompirja na isti površini ne bi smeli saditi štiri do pet let zapored.
Pri sajenju pa lahko pomaga tudi preprosta past: v jogurtove lončke damo svežo krompirjevo lupino do tretjine prostornine, nato pa lončke zakopljemo med vrste, tako da je njihov rob poravnan s tlemi.
Po nekaj dneh je treba pasti preveriti, odstraniti ujete žuželke in redno menjavati olupke, ko se posušijo.
Vonji, ki jih koloradski hrošč ne prenaša
Koloradski hrošč ne prenaša določenih vonjev, kar lahko izkoristimo pri zaščiti posevkov.
Vonj trohnečih čebulnih olupkov ga odvrača, zato jih je priporočljivo dodati ob sajenju.
Podoben učinek imajo tudi rastline, kot so hren, kamilica in fižol, izjemno moteč pa je zanj vonj iglavcev, zlasti bora.
Med rastline lahko posujemo zdrobljeno borovo skorjo ali pripravimo raztopino iz borovih iglic.
Nekonvencionalna, a naravna in učinkovita metoda
Ena od nekonvencionalnih, a učinkovitih metod zatiranja je priprava pripravka iz samih hroščev.
Odrasle osebke zberemo v litrski posodi, jih prelijemo z 20 litri vode in posodo nepredušno zapremo.
Po približno sedmih dneh, ko hrošči potonejo, je raztopina pripravljena za uporabo, vendar jo je treba pred tem razredčiti – najprej v razmerju 1 : 1, nato 1 : 2 in kasneje 1 : 3.
Pred uporabo na celotnem nasadu je priporočljivo sredstvo preizkusiti na eni rastlini, saj se lahko različne sorte krompirja različno odzovejo.
Druga naravna metoda zatiranja je raztopina pepela – dva kilograma pepela raztopimo v 10 litrih vode, nato pa liter te raztopine dodatno razredčimo z 10 litri vode za tretiranje rastlin.
Uporabni so tudi pripravki na osnovi tobačnih ali topolovih listov, piše portal Naj žena.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!