Obetajo se spremembe pri izvajanju rejništva: "Nujna je prenova sistema"

Vlada je na današnji seji potrdila predlog novele zakona o izvajanju rejniške dejavnosti. S predlogom povišujejo plačilo rejnikom in uvajajo tri prejemke v višini 360 evrov, nezaposleni rejniki pa bi bili upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost, je po seji dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.

Dan Juvan je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da spremembe zakona pomenijo temeljito in nujno prenovo rejniškega sistema v Sloveniji. Potreba po prenovi pa izvira iz pomanjkanja rejniških družin, da se za to dejavnost odloča vedno manj ljudi in da se rejniki starajo. “Kar pomeni, da se tudi centri za socialno delo in socialne službe soočajo z velikim izzivom, kam nameščati otroke v stiski,” je dodal. Namen novele je obdržati rejnike v sistemu in privabiti nove.

S predlogom zakona področje po njegovih besedah nagovarjajo na treh ravneh. Prva raven je položaj rejnikov in otrok v rejniških družinah. Sprememba predvideva, da bodo rejniki, ki imajo nameščenega vsaj enega otroka, upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost, v kolikor niso zavarovani na drugi podlagi, torej če niso zaposleni. Predlog “znatno povečuje tudi plačilo rejnikom ter povračilo materialnih stroškov”.

S predlogom novele bi uvedli tudi tri prejemke za rejnike v višini 360 evrov, in sicer bi prvega dobili ob namestitvi otroka, takoj po nujnem odvzemu, drugega bi dobili za namestitev sorojencev v rejniško družino, tretji prejemek pa bi bil dodatek za oddih in počitnice v poletnih mesecih.

Novela določa, da so otroci v rejništvu prejemniki otroškega dodatka. “S tem smo odpravili vse nejasnosti, do katerih dodatnih ukrepov so upravičeni otroci v rejništvu, spomnimo se recimo na razdelitev računalnikov,” je dejal Juvan.

Predlog uvaja nekatere nove storitve za rejnike, kot sta brezplačna pravna pomoč, ko morajo na sodišču sodelovati v postopkih, in dostop do supervizije, torej do strokovne pomoči in svetovanja, do katere so bili zdaj upravičeni socialni delavci.

Na področju nadzora in usposabljanja uvajajo, da mora biti usposabljanje opravljeno uspešno in ne zgolj opravljeno. Redna usposabljanja pa se bi izvajala na vsake tri leta in ne več na pet let.

Po noveli bi se individualna projektna skupina, ki se ukvarja s posameznim primerom, morala sestati dvakrat letno in ne več enkrat na leto.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti načrtujejo, da bo imela novela finančne posledice v višini 11 milijonov evrov letno, trenutno pa država za to področje namenja okrog sedem milijonov evrov.

Zakon naj bi sprejeli še pred poletjem

Juvan je povedal še, da bodo zakon v DZ vložili v naslednjih dneh, sprejet pa bi lahko bil pred poletjem. Novela določa, da se bo začela uporabljati štiri mesece po sprejetju v DZ, “ker ministrstvo potrebuje nekaj časa, da prilagodi informacijske sisteme na nov sistem”.

Prepričan je, da se noveli v DZ obeta podpora, saj jo je oblikovala delovna skupina, kjer so sodelovali “vsi deležniki na področju rejništva”, in uživa splošno podporo strokovne javnosti, deležnikov in politike.

Pri oblikovanju predloga so upoštevali pripombe iz javne razprave, ki je potekala lani poleti. Med drugim glede nezadostne višine materialnih stroškov, ki so jo nekoliko zvišali in gre za zmnožek osnovne denarne socialne pomoči in otroškega dodatka. Upoštevali so tudi pripombo, da morajo biti rejniki upravičeni do plačila prispevkov za socialno varnost, tudi če nimajo nameščenih vsaj treh otrok, kot to velja trenutno, in pripombe glede dostopa do supervizije.